„Ministrstvo za duhovnice je bilo močno na vseh cerkvenih področjih, razen v okviru episkopata,“ je po razglasitvi rezultatov glasovanja povedal durhamski škof in kandidat za canterburyjskega nadškofa Justin Welby. „Čas je, da končamo delo in glasujemo za ta ukrep. A tudi anglikanska cerkev mora pokazati, kako razviti svoje poslanstvo, tako da bomo lahko dokazali, da spodbujamo raznolikost v naši cerkveni skupnosti; raznolikost prijateljstva, ne raznolikost sovraštva,“ pa je pred glasovanjem zapisal v izjavi, objavljeni na spletni strani britanske anglikanske cerkvene skupnosti. Spremembo je nekaj dni pred glasovanjem sinode v govoru pred poslanci parlamenta podprl tudi premier David Cameron „Prepričan sem, da je skrajni čas, da tudi ženskam omogočimo, da zasedejo škofovski položaj,“ je bil jasen prvi mož britanske vlade.

Nasprotovanje tudi med duhovnicami

A tajno glasovanje je odločilo drugače in tako britanske duhovnice leta 2014 (še) ne bodo smele postati škofinje. Rezultati glasovanja so sprožili burne razprave med zagovorniki in nasprotniki spremembe, zanimivo pa je, da je med zadnjimi tudi kar nekaj duhovnic. Jane Pattison, duhovnica iz škofije Sheffield, naj bi denimo že pred glasovanjem na skupščini povedala, da bi ta sprememba „spodbudila izgubo konservativnih evangeličanskih vrednost v primerjavi s tradicionalnimi katoliškimi in tako močno diskreditirala anglikansko cerkveno skupnost, tega pa si preprosto ne smejo privoščiti.“

Večina duhovnic je sicer odločitev sinode močno obžalovala. Jane Tillier, ki je bila ena prvih žensk, posvečenih v duhovnice na Otoku, je bila nad rezultati hudo razočarana. „Pred skoraj dvajsetimi leti, ko je britanska anglikanska cerkev prav tako na podlagi glasovanja sprejela zakon, ki je dovoljeval posvečevanje žensk v duhovnice, sem dan preživela na stopnicah cerkve v Westminstru. Na poti v rodni Sheffield z diakonskim obročem okrog vratu je na vlaku veliko ljudi pristopilo k meni in mi čestitalo za neverjetni dosežek. Tokrat sem razglasitev rezultatov spremljala od doma preko spleta in ko sem slišala njihovo odločitev, sem se bridko zjokala. Naslednji dan nisem mogla na opravljanje svoje dolžnosti,“ je z žalostnim glasom britanskim medijem razlagala Jane, ki kot duhovnica pomaga trpečim v bolnišnicah v svojem okrožju.

Moški in ženske bi morale sodelovati

Jane je povedala, da se škofovski naziv nikoli ni znašel na seznamu njenih želja, a da je upala, da bo lahko zanj v kratkem čestitala nadarjenim in izkušenim kolegicam, ki si ga želijo. „Upala sem, da se bodo izključno moški škofovski družbi lahko priključile tudi predstavnice nežnejšega spola in bo tako pri vseh vprašanjih, predlogih in težavah v britanski anglikanski veri zastopan tudi ženski vidik. Po mojem mnenju je potrebno, da moški in ženske sodelujejo, da skupaj širijo vero v Boga in Jezusove prilike, ki nas jih uči biblija,“ je bila jasna Jane.

Sinoda britanske anglikanske cerkve se sicer dvakrat na leto srečuje na skupščini, na kateri odločajo o upravnih zadevah cerkvene skupnosti, o njenem proračunu ter tudi pravnih določilih ali spremembah. Ženske lahko duhovniški poklic opravljajo že vse od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, osnutek spremembe zakona pa je predvideval, da bi tiste posameznice, ki izpolnjujejo zahteve britanskega kanonskega prava, lahko pridobile tudi škofovski naziv. Če bi ta zakon sprejeli, bi sinoda morala sprejeto spremembo poslati britanski kraljici v obliki 'peticije kroni', ta pa bi potem izdala uradno kraljevo privolitev in licenco za spremembo v cerkvenem pravu. Britanska državna ureditev namreč določa, da je kraljica Elizabeta vrhovna guvernerka britanske anglikanske cerkve in mora na koncu častno odobriti vsak nov zakon ali spremembo v cerkveni skupnosti.

Škofinje že imajo v ZDA, Avstraliji in na Novi Zelandiji

Zavrnitev predloga posvečevanja žensk v škofinje v britanski anglikanski cerkvi je močno poglobila krizo v tej verski skupnosti ter po mnenju yorškega nadškofa povzročila izgubo precejšnje mere kredibilnosti, ki jo bo težko znova vzpostaviti. V Veliki Britaniji obrede anglikanski cerkvi po podatkih tamkajšnjega statističnega urada vsak mesec obiskuje približno 1,7 milijona vernic in vernikov, od leta 1994 do danes pa je cerkvena skupnost medse sprejela že približno 11 tisoč duhovnic, ki delujejo v lokalnih skupnostih, bolnišnicah, hospicih, na šolah, univerzah in v zaporih. Škofinje sicer že dolgo poznajo v anglikanski cerkvi v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Združenih državah Amerike, v Svaziju na jugu Afrike pa so ta položaj odobrili pred nekaj dnevi.