Za vami je bogato in pestro udejstvovanje glede na to, da ste še dokaj mladi, kaj pravite?

Zdaj že niti nisem več tako zelo mlada, hecno je, da leta kar bežijo, saj sem že petindvajset ( smeh ). Zanimivo je, da se še dogaja, da me pokličejo za kak intervju in začutim, da me še vedno gledajo kot misico ali pa pleyboyevo zajčico. Kot da me ne želijo sprejeti kot televizijsko voditeljico. Na začetku so zaradi tega malo vzvišeni, ampak stvari hitro razjasnimo, saj nisem več 19 let stara smrklja. Sem petindvajsetletna ženska in želim, da se temu primerno tudi obnašajo. Mislim, da sem že dovolj dobro dokazala kaj zmorem. Zato ni razloga, da me še naprej jemljejo kot starleto, kar v bistvu nikoli nisem bila.

Katera od naštetih vlog pa vam je bila kljub vsemu najbolj všeč?

V bistvu mi je najbolj všeč televizijsko voditeljstvo, čeprav sem se v vsaki stvari, ki sem jo počela dobro počutila. Začela sem kot model, miss, playboyevo dekle, vse to so bile lepe izkušnje. Vendar nič od tega ni bil zame dovolj velik izziv, nekaj v kar bi lahko dala veliko sebe. Skratka, to je bilo bolj poziranje, bolj površinska zadeva. Priznati moram, da sem v voditeljski vlogi mogoče sama sebe na nek način presenetila in ugotovila česa sem pravzaprav sposobna. To mi je na nek način odprlo nova obzorja. Spoznala sem, da vse ne temelji le na zunanji lepoti in telesu, da zmorem tudi veliko več. Zame osebno je bilo to spoznanje zelo pomembno. V televizijskem voditeljstvu sem se resnično našla, uživam v tem delu, super se počutim pred kamero. Resda so bili zadnji trije meseci zelo naporni. V soboto smo imeli zadnjo oddajo Big Brotherja in sem po eni strani vesela, da je konec, ker sem že malo utrujena. Po drugi strani pa vem, da bom čez kakšne tri tedne že zelo pogrešala televizijo in bom komaj čakala, da se vrnem. No, kar se tiče glasbe lahko povem, da me zanima že od nekdaj. Prav zaradi glasbene kariere sem se tudi prijavila na Miss Hawaiian Tropic, ker sem na ta način lahko stopila na medijsko pot. Muzika ima posebno mesto v mojem življenju, je pomembna za mojo dušoin v tem trenutku nastaja tudi moj prvi album.

Marsikatero mladenko zanima kako poteka slikanje za Playboy. Je bilo kaj zadrege, ko ste se prvič slekli pred fotoaparatom?

Ponudba je prišla čisto sama od sebe, še preden sem postala miss Hawaiiian Tropic. Nimam nekih tabujev, nimam zadržkov, nimam predsodkov pred goloto, tako da me je to zanimalo. Fotke so estetske, lepe, so delo vrhunskih fotografov in mi sploh ni žal, da sem se slekla. Čeprav sem si kasneje zbrala drugo pot. Ni me pač zanimalo samo to, ker sem vedela, da imam druge talente, druge potenciale, za katere bi bilo škoda, da jih ne bi izkoristila. Zakaj bi samo pozirala, izkoriščala samo svoje telo, če to ni treba.

Potem ko je slovenska izdaja Playboya objavila vaše fotografije, na katerih ste s Sanjo Grohar v zelo seksi pozah, ste zaradi objave najeli odvetnika. Kako se je zadeva končala?

Precej ljudi je mislilo, da mi ni bilo prav, da so objavili te moje fotografije, ampak to sploh ni res. Fotografije so nastale malo več kot dve leti nazaj za ameriški trg, za ameriški Playboy Special in tak je bil pač dogovor. V tem, da so nato te fotografije objavili tudi pri nas, ni pravzaprav nič narobe, ker gre za vrhunske fotografije. So zelo seksi, zelo so mi všeč, krasno mi je bilo pozirati s Sanjo. Problem je izključno v tem, da za objavo teh fotografij v slovenski izdaji nisem dobila honorarja. Zato sem tudi najela odvetnika. Ni pa nič spornega v tem, da so te fotografije objavili. Nasprotno, prav nič mi to ni škodilo, končno gre za del mojega življenja, ki je sicer za mano, ampak se ga ne sramujem. Z veseljem sem se slikala.

Menda ste pred kratkim izjavili, da se ne nameravate več sleči pred fotoaparatom. To drži?

To je del mojega življenja, ki je preteklost. Slekla bi se, če bi šlo za umetniški akt, s slačenjem za moške revije pa sem opravila. Slekla bi se tudi za dobro vlogo v filmu, ker bi to imelo neko težo.

Teža slave je menda kar huda, kajne? Moraš imeti debelo kožo?

Ja, imeti moraš debelo kožo. Jaz sicer vedno rečem, da nisem terminator, sčasoma pa dobiš trdo kožo. Če bi pred štirimi leti o meni napisali tako grde stvari kot so jih v zadnjem času, bi se verjetno zlomila in jokala. Zdaj pa ne več, to me ne prizadene na tak način, me pa vseeno zaboli. Saj imam čustva. Zaboli me tudi zato, ker vem, da mojim staršem ni vseeno kadar pišejo o meni grde stvari. V bistvu mi je še toliko bolj hudo zaradi njih, ker to gledajo in berejo. Ni mi pa tako hudo, da bi vse pustila, da bi se zaprla vase. Kvečjemu me to na nek način podžge, da dam še več od sebe in sem še boljša v stvareh, ki jih počnem. Trudim se razumeti ljudi, ki te stvari pišejo, ampak v bistvu tega ne bom nikoli razumela.

V nekem časopisu so zapisali, da je Nina Osenar na voljo kot high-class escort model pri neki moldavski agenciji. Cena 300 € dnevno. Potem je sledil komentar, da je voditeljica Big Brotherja očitno po pevski začela preboj na mednarodno sceno tudi z drugačno kariero. O vas je torej mogoče prebrati marsikaj, kako to doživljate?

Zdaj moram povedati vsem, da je razprodaja, tako da sem čez poletje 150 €, ...(smeh), hecam se. To je šolski primer zlorabe moje podobe na internetu. Prav smešno mi je, da so neki novinarji zagrabili tako zgodbo. Ta primer se je pravzaprav razjasnil takoj, ko so našli fotografije, ki so jih ukradli s spletne strani modne agencije Model Group. Sodelujem z lastnico te agencije, na njeni spletni strani sem objavljena kot model, skupaj s še stotimi drugimi modeli. Pravzaprav niso ukradli le mojih fotografij, temveč tudi fotke desetih drugih deklet. S tem, da druga dekleta javnosti niso poznana in zato niso bila zanimiva. Ko me je poklicala novinarka, sem se temu zelo nasmejala, ker je bilo zame to res smešno. Povedala sem ji, da me sploh ne zanima za katero spletno stran gre, saj se s tem ne mislim ukvarjati, ker imam toliko drugih stvari za počet v življenju. Potem pa so naredili en grozno velik članek in se razpisali o tem koliko zaslužim. Verjamem, da je ta novinarka morala zaslužiti svojo plačo. Zavedam se tudi, da če novinar napiše zgodbo o medijsko znani osebi, potem zanj več dobi. Ampak resnično mi ne gre tako zelo slabo, da bi se morala prodajati v Moldaviji za 300 €. zadeva pa se ni končala pri tem. Ko so objavili en članek sem se nasmejala, ko je bil objavljen drugi članek, sem se še vedno nasmejala. Potem pa je nek medij, ne bom ga omenjala, ker bi mu s tem naredila reklamo, objavil filmček o tem, da se jaz prodajam. Šli so celo tako daleč, da so govorili o tem kakšna oseba sem v zasebnem življenju, da sem slab človek in tako naprej. Presegli so vse meje novinarske etike, globoko so zabredli v polje primitivizma. Takrat pa se nisem več nasmejala, ker je dejansko šlo predaleč in sem poiskala pravno pomoč. V takem primeru je pač treba stvari ustaviti. Zavedam se, da sem kot medijska osebnost na očeh javnosti in da novinarji zagrabijo zgodbe, da morajo prodajati časopise, da morajo dajati žgečkljive naslove, to vse vzamem v zakup. Ampak tokrat so šli predaleč. Svoje delo opravljam korektno, na televiziji. Zavist res ne pozna meja.

V oddaji Trenja na Pop TV Angelca Likovič do vas ni bila preveč prizanesljiva. Dejala je, da bi televizija morala imeti višje standarde za voditelje oddaj.

Verjamem, da je gospa Angelca Likovič globoko v sebi ena čisto dobra oseba. Vsak pač ima svoj nivo in mislim, da je s tem pokazala, kakšen nivo ima sama. V bistvu je pokazala neko dvoličnost, da po eni strani zagovarja moralo in etiko, saj je po njenem grozno če se neko dekle sleče za moško revijo, po drugi strani pa je gospa pokazala, da nima nekega nivoja v komunikaciji. Velikokrat ljudje, ki tako zelo moralizirajo, v življenju ne naredijo nič takega, da bi nekomu pomagali, mu polepšali dan, denimo kakšnemu otroku ali pa da bi pomagali v zavetišču za zapuščene živali. Za te ljudi je vse le morala in etika in ob nedeljah hoditi k maši. Mislijo, da so zaradi tega dobri ljudje. Ne, niso.

V preteklem letu ste bili največkrat „klikana“ oseba na svetovnem spletu. Ljudje so zelo zainteresirani za vaše fotografije, videe in za vse kar je o vas napisanega. Kako si to razlagate?

Kaj pa vem, po eni strani mi to laska, po drugi strani mi je kar grozno, da se toliko ljudi zanima zame, preprosto ne razmišljam o tem. Počnem stvari, ki so mi všeč, ki jih imam rada, svoje delo ljubim in ga zato verjetno tudi tako dobro opravljam, pa naj si bo to muzika ali voditeljstvo, ali karkoli že. Pravzaprav mi je zelo fascinantno, da se toliko ljudi zanima zame. Da odtipkajo moje ime, ker jih zanima vse o meni.

O vas sanja vesoljni moški svet, pa vendar imate v svoji preteklosti tudi zelo negativno ljubezensko izkušnjo. Menda vas je ta precej zaznamovala? Kaj ste se iz tega naučili?

Iz tega sem se naučila zelo veliko. Šlo je za osebo, ki me je naučila življenjskih stvari. Ta oseba me ni pustila, da bi se vpisala na fakulteto. Sem pa zato naredila življenjski faks. O tem sicer ne želim prav veliko govoriti, saj je bila izkušnja zelo neprijetna. Sem pa morda prav zaradi te izkušnje postala taka kot sem danes. Imam super družino, krasne starše, enkratnega brata, tudi nekaj krasnih prijateljev, imela sem lepo otroštvo, nad ničemer se ne morem pritoževati, lepo mi je v življenju. In takrat me je doletela ena taka izkušnja, po kateri sem lahko ugotovila, da ni nujno, da je vse vedno lepo. V življenju je lahko tudi zelo hudo, ta oseba me je zelo ponižala, posegla v moje dostojanstvo, s pretepi in tako naprej. Iz tega sem se naučila, da se moram za vse lepe stvari, ki so mi v življenju dane zahvaliti. Da je to neke vrste blagoslov, da sem zelo srečna, da je vse tako kot je. Zaradi te slabe izkušnje še veliko bolj cenim vse stvari, ki jih imam.

Vaša najstniška leta so menda bila zelo burna. Nikoli se niste ozirali na to 'kaj bodo rekli drugi', kar se je odražalo tudi v vašem izgledu. Je bil to upor ali kaj drugega?

Res nisem človek, ki bi hotel ugajati. Nikoli. Vedno povem to kar mislim, kar me je dostikrat udarilo po glavi. Po drugi strani pa mislim, da kar dobro vozim skozi življenje, da je ta iskrenost del mene. Res je, v najstniških letih sem bila upornica, pravzaprav sem še vedno. Mislim, da ne bom nikoli nehala biti. Ker se mi zdi, da se na tem svetu dogajajo krivice in to ni prav. S piercingi in tetovažami sem tudi na zunaj želela pokazati, da sem upornica. Ne samo navznoter, ampak sem hotela pokazati to tudi navzven. Imela sem zelo veliko piercingov, menjala sem barve las. Še danes sem in tja s svojim videzom pokažem, da sem upornica. Dala sem si vtetovirati še en znak. Zdaj lahko sicer izražam svoje misli in uporništvo tudi skozi glasbo.

Menda ste rojeni v družini brez tabujev, vaš oče naj bi že od nekdaj bil mnenja, da bi bilo fino, če bi se fotografirala za Playboy, saj ste luštni. Ponavadi so očetje ljubosumni na svoje hčerke, kako je bilo to pri vas?

Z očetom se enkratno razumem, sem si pač zbrala dobra starša ( smeh ). Super družina smo. Moj oče vedno pravi, da če bi bili zdaj v štirinajstem stoletju, bi nas zagotovo zažgali na grmadi. Družina je nekaj kamor se lahko zatečeš vsakič, ko ti je hudo. Vedno lahko pokličem mamo, očeta ali pa brata. To so pač ljudje, ki mi bodo vedno želeli dobro, zato sem zelo vesela in zadovoljna, da jih imam. Vedno znova pomislim, da se moram zahvaliti svojim vodnikom in angelom, da so mi izbrali takšne starše.

Zdaj živite srečni ljubezensko razmerje, pa vseeno bi vas vprašala, kakšen je vaš odnos do seksa. Ste svobodnih pogledov, so kakšne spolne prakse, ki se vam zdijo nesprejemljive?

Mislim, da ima vsak človek svoje meje, moje so dokaj odprte, sem zelo odprtih pogledov in nazorov. Morda so zame neki fetiši povsem "mimo", nekoga drugega pa vzburjajo. Zato ponavljam, vsak človek ima svoje meje in nikoli nobene stvari ne obsojam. Seveda dokler človek počne nekaj, ker mu je tako uredu, ob pogoju, da drugim ne škodi. Zame je meja, da sem se slekla za Playboy, denimo v porno filmu ne bi igrala, ampak za nekoga drugega pa je že to, da sem se slekla za moško revijo grozno. Seks mi veliko pomeni, vendar ga lahko prakticiram le z osebo, ki mi je ljuba. To pomeni, da nikoli nisem imela avantur. Moškega moram imeti zelo rada, da se z njim spustim v tak odnos.

Radi se udeležujete družabnih dogodkov, je to del posla ali v tem resnično uživate?

Vedno manj se udeležujem družabnih dogodkov. Na začetku moje kariere sem se jih udeleževala že zato, ker je bila to neka obveznost. Ko sem bila miss sem pač morala hoditi na take zadeve, potem kasneje sem se pojavljala na teh dogodkih ker sem bila prepričana, da moraš biti viden, ljudje te ne smejo pozabiti. Danes vem, da to ni pomembno. Poznam pravzaprav vse ljudi iz scene in mi ni več tako zelo „fajn“ hoditi na vse družabne dogodke. Ven grem morda le še z ekipo, s katero delam, ampak tudi to je vse bolj poredko. Mislim, da sem v zadnjih šestih mesecih šla le enkrat na nek družabni dogodek. Se jih kar malo izogibam.

Kdo je vaša najboljša prijateljica ali prijatelj, je iz sveta estrade?

Začela je v estradi. Moja najboljša prijateljica je Vanja Ivanovič, zelo jo imam rada. Spoznali sva se na tekmovanju za Miss Hawaiian Tropic, takrat sta bili dve zmagovalki in sva obe zmagali. Najino druženje traja od takrat naprej, nikoli se nisva skregali, kar je zame zelo fascinantno. Velikokrat med prijateljicami pride do malih prepirčkov, vendar se nama to ne dogaja. Vanja me res razume, lahko ji vse povem, vedno kadar imam kakšne slabe trenutke jo lahko pokličem, zelo sva povezani. Definitivno to ni naključje v življenju. Mislim, da se midve že veliko od prej poznava.

Kje se vidite v prihodnosti, v mislih imam seveda vašo kariero.
Želim si še naprej ostati na televiziji. Zdaj se bom bolj intenzivno začela ukvarjati tudi s svojo pevsko kariero, nastaja moj prvi album in tega se zelo veselim. Mogoče pa se bom preizkusila tudi kot igralka. Ampak to naj zaenkrat ostane še skrivnost.