Stradanje je bila rešitev

Jeremy Gillitzer se je rodil leta 1971 in že kot otrok je bil močnejše postave, zaradi česar je bil pogosto tarča posmeha. Oče se mu je odrekel že ob rojstvu, kasneje pa ga je posvojil novi mož njegove matere. Ta ga je obravnaval kot vsiljivca in ga pogosto zbadal na račun prekomerne teže. Jeremy je imel zaradi slabega odnosa z očimom težko otroštvo, poleg tega je že zelo zgodaj začutil, da ima raje fante kot dekleta. Tega si nikoli ni upal priznati, saj se je bal reakcije svoje družine. Pri 12 letih je našel rešitev za oboje, kar mu je grenilo življenje; to je bilo stradanje.

Nesrečno otroštvo

Prijatelj iz otroštva je o Jeremyju povedal, da je vedno skušal ostati čim dlje od doma. Najraje je prespal pri prijateljih, da mu le ni bilo treba biti v družbi svojih domačih. Po nekaj mesecih stradanja je na njegovem telesu že bilo mogoče opaziti simptome anoreksije. Postal je zelo občutljiv na mraz, po telesu pa so mu pognale dodatne dlake. Kmalu je izgubil še več kilogramov in pristal v otroški bolnišnici. Stanje se mu je malce izboljšalo, vendar je bil kmalu po vrnitvi domov na starih tirnicah. Z nezdravimi navadami je nadaljeval še nekaj časa in pri 20 letih pristal v psihiatrični bolnišnici. Tam so ga drugi bolniki poučili o tem, katero hrano mora uživati, da jo lažje izbruha. “Pij veliko vode in jej riž ter juhe,” mu je povedala starejša ženska, ki je ravno tako trpela za motnjami hranjenja. Bivanje v zdravstvenih ustanovah se zanj ni obneslo, saj je vedno znova ukanil zaposlene. “Večinoma sem bruhal v velike posode, enkrat pa celo v pralni stroj,” je o svojih navadah povedal Jeremy.

Najlepše obdobje v njegovem življenju

Večkrat je pomislil na samomor in se skušal zadaviti z brisašo ali s pasom za hlače. Po letu dni so ga iz bolnišnice neozdravljenega odpustili. Preselil se je k starim staršem, vendar je kmalu odšel na svoje, saj zaradi stalne prisotnosti dedka in babice ni mogel bruhati, kadar je želel. Kmalu se mu je stanje izboljšalo in Jeremy se je bulimije popolnoma rešil. Z dlakocepsko strogostjo v izpolnjevanju zastavljenih ciljev se je lotil fitnesa. Tako kot je prej stradal, je zdaj telovadil. Svoje telo je popolnoma spremenil, utrdil je prav vsak del telesa in njegov videz je bil tak, kot bi si ga želel vsak moški. Našel si je delo kot fotomodel, pojavil se je celo v filmih kot statist. “To je bilo najlepše obdobje v mojem življenju,” je povedal Jeremy.

Staradanje in intenzivna vadba

Leta 2004 se je Jeremyju podrl svet. Hudo ga je prizadela ločitev z dolgoletnim fantom, poleg tega pa je v tem času močno zbolela tudi njegova mati. Vse to je potrtega Jeremyja pripeljalo v stare vode. “Z odvajali in bruhanjem svoje telo očistim v psihološkem smislu in s tem zmanjšam napetost," je pojasnil Jeremy. Tri leta zatem je bil že spet na starih tirnicah. “Ponoči sem se zbujal tudi dvakrat na noč, sledilo pa je nažiranje in bruhanje,” je povedal. Zjutraj je nato obiskal fitnes, kjer je sledil intenziven trening. Jeremy ni jedel skoraj nič, hkrati pa je  naporno treniral. Njegovo stanje je bilo zelo slabo, kar je opazil tudi upravitelj telovadnice, ki je Jeremyja vljudno prosil, naj se ne vrača, dokler se njegovo zdravstveno stanje ne izboljša. Kilograme je vseeno hitro izgubljal in kmalu je tehtal le še 45 kilogramov.

'Moralo se je zgoditi nekaj velikega'

Jeremyju je bilo popolnoma vseeno, ali bo dočakal naslednje leto ali ne. “Huje kot je bilo, ne bo nikoli,” je pojasnil. Strah ga je bilo le, da se bo zgodilo nekaj 'velikega' in tega zaradi svoje bolezni ne bo sposoben opraviti. Kmalu zatem se je njegovo razmišljanje popolnoma spremenilo. Odločil se je, da bo začel z zdravljenjem in morda napisal celo avtobiografijo, s katero bi pomagal ljudem z motnjami hranjenja. “Mogoče je to nekaj 'velikega',” je pojasnil Jeremey. Usoda je hotela drugače. 1.junija 2010 je umrl pri komaj 38 letih. Ob smrti je tehtal le še 33 kilogramov.