Vojvodinja Catherine je z možem princem Williamom v začetku septembra konec tedna preživela v dvorcu kraljičinega nečaka vikonta Linleyja, čigar povabilo sta sprejela, da bi si odpočila pred kraljičinim diamantnim jubilejem. Še sanjalo se jima ni, da se bosta teden dni pozneje ukvarjala z golimi fotografijami Kate, ki jih je Valerie Suaua prodala francoski reviji Closer.

Slednja je bila prva, ki je objavila sporne fotografije, ki so sprožile polemike o tem, kako daleč v življenje znanih paparaci lahko vdrejo. "S fotografij je razvidno, da so bile posnete od daleč in so posegle v najbolj intimne trenutke mladega para. William in Kate upravičeno nista pričakovala tovrstnih vsiljivcev, saj sta bivala na privatnem posestvu daleč stran od radovednih oči javnosti," je povedal vir blizu britanskega dvora.

Prepovedali objavo fotografij

Slednji je že večkrat grozil s tožbo zaradi paparacev, tokrat pa so tožbo tudi izpeljali in pravico poiskali na francoskem sodišču. Slednje je danes razsodilo, da mora revija Closer izročiti vse fotografije, ki jih poseduje, na katerih je žena britanskega princa Williama, ki so jo na skrivaj fotografirali, ko se je sončila "zgoraj brez". Hkrati je sodišče prepovedalo nadaljnjo objavo ali prodajo omenjenih fotografij. Vse fotografije mora uredništvo izročiti v 24 urah, za vsak dan zamude pa jim grozi 10.000 evrov globe. Princ William in Catherine sta s to razsodbo dosegla prvi pravni uspeh, neodvisno od današnje razsodbe pa se je danes hkrati začela preiskava glede kazenske ovadbe, ki jo je zaradi objave omenjenih fotografij podal kraljevski par. Precej bolj burno kot Catherine je sicer na gole fotografije svoje žene reagiral princ William, ki je zaradi gonje francoskih paparacev pred 15 leti izgubil svojo mamo princeso Diano. Zato je še toliko bolj zaščitniški do Kate in odločen, da bo krivca za objavo golih fotografij spravil za zapahe.

Medijem se škandali kljub tožbam še vedno splačajo

Večina Britancev je odkrito in glasno obsodila Berlusconijevo medijsko hišo Mondadori, ki je dovolila objavo fotografij v svoji reviji Closer, sprašujejo se tudi, kako se lahko to v Franciji, ki ima izredno jasne in stroge zakone o zasebnosti, sploh zgodi. Odgovor je preprost. Tovrstne objave se zgodijo, ker se kljub morebitni tožbi, reviji še vedno izplačajo. Mediji se zavedajo, da bodo zaradi vdora v zasebnost ljudi oglobljeni, zato to vzamejo v zakup in že vnaprej preračunajo vse pravne stroške objave. Glede na to, da je tedenska naklada revije Closer 400 tisoč izvodov, si z lahkoto privoščijo tudi vsakotedenske globe. Evropski mediji si za tarče tudi sicer raje izbirajo ameriške in angleške zvezdnike, saj se zavedajo, da so ti že vajeni vdorov v zasebnost in je zato verjetnost, da bodo tožili evropske medije, manjša.

Paparaci povzročajo javne živčne zlome

Catherine vsekakor ni edina znana osebnost, ki trpi zaradi nenehnega sledenja paparacev. Večina zveznikov se s tem ukvarja vsak dan, nekateri se navadijo spremstva z bliskavicami, spet drugi pa klonijo pritisku, se fizično spravijo nad nadležne fotografe ali doživijo živčni zlom kar na očeh javnosti. Slednje se je februarja 2007 zgodilo pevki Britney Spears, ki je bila tako naveličana spremstva paparacev, ki so ji sledili na vsakem koraku, da se je z zelenim dežnikom spravila na enega od njih, brcala v njegov avtomobil in se drla nanj. Zvezdnica je bila takrat v težavnem obdobju, ko se je počutila povsem izgubljena, kot je pozneje povedala sama, fotografi, ki ji niso dali dihati, pa ji pri tem niso prav nič pomagali.

Fizično so se paparacev lotili tudi igralec Sean Penn, pevka Avril Lavigne in pevec skupine Coldplay Chris Martin. Čeprav so želeli le glasno opozoriti na nadlogo, s katero se spopadajo vsak dan, se ameriški zakoni, ki bi lahko zaščitili svoje zvezdnike, v zadnjih letih niso bistveno spremenili. Tožb je vse več, a nič ne kaže na to, da bi le-te paparace odvrnile od gonje slavnih.

Četrtina prispevkov je 'nastavljenih'

Pri nas pravih paparacev skoraj ni, zato so tudi tovrstne tožbe precej redke. Eden tistih, ki bi ga lahko šteli med slovenske paparace, je fotograf Primož Predalič, ki je novinarki zaupal, da je v Sloveniji skoraj četrtina 'paparaco prispevkov' nastavljena, torej nastane v dogovoru med uredništvom določenega medija in estradnikom. Paparaci pri nas se trudijo, da ne bi vdirali v zasebni prostor slovenskih zvezdnikov, saj se jim tovrstne kršitve ne splačajo. Vse bolj pogosto vlogo najbolj aktivnih paparacev v določenih slovenskih medijih prevzemajo kar bralci sami, ki v zameno za nekaj evrov v objektive svojih telefonov lovijo slovenske estradnike. Ob tem vso odgovornost za objavo fotografij bralcev nase prevzame uredništvo, ki presodi, ali so fotografije vredne objave ali ne. Glede na velikost našega medijskega trga, ki je precej manjši od ameriškega ali angleškega, fotografije naših paparacev ne dosegajo nekega šok učinka, prav tako se večinoma držijo 'lovljenja' estradnikov, medtem ko se političnim osebnostim raje izognejo.