Zadovoljna.si
Klavir

Novice

Paralizirana ženska igra klavir z močjo misli

Z.M.
29. 03. 2011 07.18
0

Pianist zaigra zaporedje tonov, ženska jih kot odmev ponovi na računalniškem glasbenem sistemu in nato na posnetek v ozadju odigra imrpovizirano melodijo. Vse skupaj se morda ne sliši nič posebnega, če ne bi bila ženska paralizirana, delno lahko premika le obraz in glavo, glasbo pa ustvarja s svojimi mislimi.

Klavir
Klavir FOTO:
Gre za poizkus računalniško-glasbenega projekta, ki s sledenjem šibkih električnih impulzov nevronov sodeluje neposredno z uporabnikovimi možgani. Napravo je razvil skladatelj in strokovnjak za računalniško glasbo Eduardo Miranda z Univerze Plymouth v Veliki Britaniji v sodelovanju z inženirji Univerze v Essesxu. Njegov izum naj bi v prihodnje uporabljali v terapevtske namene, pri zdravljenju ljudi, ki trpijo za hudimi posledicami poškodb hrbtenice ali infarkta, ki je prizadel njihove motorične sposobnosti, velikokrat pa jih pustil celo paralizirane. "Odprli smo izredno zanimivo področje, ki bi lahko bilo zelo uporabno za določene paciente," je povedal Rainer Goebel, znanstvenik, ki na Univerzi v Maastrichtu preučuje delovanje živčevja in povezovanje možganov z računalniki.

skrivnosti možgani
skrivnosti možgani FOTO: iStockphoto
Zdravilna moč glasbe

Dokazi kažejo, da glasba na splošno izredno dobro deluje na ljudi z boleznimi živčevja, kot sta demenca in Parkinsonova bolezen, medtem ko so pacienti, ki so popolnoma paralizirani, prikrajšani za večino zdravilnega učinka glasbe oziroma lahko v njej uživajo le s pasivnim poslušanjem. Razvoj povezave med možgani in računalniki omogoča nadzorovanje računalniških funkcij le z močjo misli, kar nudi nove možnosti tudi za tovrstne bolnike. Povezava se zanaša na uporabnikovo zmožnost, da se nauči, kako vztrajati in se osredotočiti na določena mentalna stanja, ki jih lahko zazna tehnologija, ki povezuje možgane in računalnike. Miranda in njegovi sodelavci so uporabili enega najstarejših tovrstnih sistemov snemanja električne aktivnosti vzdolž lobanje, ki jo povzroči aktivacija nevronov - EEG. EEG signal se hitro prenaša, zato dopušča hiter odziv, poleg tega pa je inštrument cenejši in bolj praktičen kot magnetna resonanca in podobne naprave.

Razvoj bolj kompleksnih nalog

Prejšnji poizkusi razvijanja tehnologije povezovanja možganov in računalnikov so se osredotočili na enostavnejše stvari, kot so premikanje drsnika po računalniškem namizju, ekipa Mirande pa je želela omogočiti mnogo bolj kompleksne naloge, tudi igranje in ustvarjanje glasbe. Področju se je znanstvenik posvetil pred dobrimi desetimi leti, ko se je zavedel potenciala tovrstne tehnologije in dobrega vpliva, ki bi ga lahko imela na postopek zdravljenja težko invalidnih ljudi. "Ideje si nisem mogel izbiti iz glave, zdaj pa jo uspešno združujem tudi s svojim prvotnim delom skladatelja,“ je priznal Eduardo. Bistvo  je v tem, da uporabnika naučijo, kako določen signal iz možganov, s pomočjo ponavljajoče se spodbude, povezati z določeno vizualno, zvočno ali nalogo, ki vključuje tip. To ustvari prepoznaven in zaznaven vzorec v EEG signalu. Miranda je predstavil nekaj svetlečih gumbov, ki jih lahko uporabimo za ustvarjanje melodije iz predhodno izbranih tonov. Uporabnik s pomočjo misli pritisne določen gumb in s tem sproži postopek. Način, kako močno pritisne na gumb, vpliva na hitrost, intenzivnost in dolžino melodije. Z malo vaje ta princip uporabniku omogoča ustvarjanje melodije, podobno, kot da bi pritiskali tipke na klavirju.“V bistvu je tako,  kot pri pravih glasbilih. Več kot nekdo vadi, boljši je v tem," pravi Miranda.

Občutek kontrole razveseli

Napravo so raziskovalci v londonski bolnišnici že preizkusili na pacientki, ki je zaradi možganske poškodbe skoraj popolnoma paralizirana. V dvourni seansi je osvojila sistem in že preigravala melodije ob spremljajoči glasbi. "Enkratno je zopet imeti občutek kontrole," je priznala pacientka. Miranda želi sistem postopoma še izboljšati, terapevti so namreč pripomnili, da bi bila reakcija pacientov še boljša, če bi bil sistem bolj podoben glasbenemu inštrumentu, denimo klavirju. "Ni lahko povečati število gumbov s štiri na več kot deset, a prepričan sem, da nam bo to nekoč uspelo,“ je optimističen znanstvenik, ki je svojo strast – glasbo s svojim izumom približal tudi tistim, ki prej v njej niso mogli uživati na tak način.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 478