Enotnega zdravljenja ni

Parkinsonova bolezen prizadene posameznike tako različno in svojstveno, da optimalno ali enotno zdravljenje ne obstaja. Bolnikovo stanje je zato treba redno nadzorovati in skladno s spreminjanjem simptomov prilagajati terapijo. Ob pravočasnem in ustreznem zdravljenju se nekaterim bolnikom stanje lahko zelo izboljša, tako da sami ali z občasno skrbnikovo pomočjo zmorejo vsakodnevna opravila – določen del obolelih se tako vrne na delovna mesta.

"Pred leti je bila Slovenija za Evropo vzorčni model obravnave bolnikov s parkinosnovo boleznijo," pojasnjuje Cvetka Pavlina Likar, predsednica Društva Trepetlika in doda, da se danes soočamo z nesprejemljivo dolgimi čakalnimi dobami. Populacija bolnikov s parkinsonovo boleznijo tudi pri nas narašča, do leta 2050 se bo predvidoma potrojila. "Število strokovnjakov za parkinsonizem ne le da se v zadnjih 15 letih ni spremenilo, celo občutno zmanjšalo se je. Odgovorne zato pozivamo, da poskrbijo za bolj kakovostno obravnavo bolnikov s parkinsonovo boleznijo."

O parkinsonovi bolezni

Parkinsonova bolezen je – skupaj z Alzheimerjevo demenco – počasi napredujoča, degenerativna bolezen možganov, katere vzroka ne poznamo. Glavna značilnost te bolezni je pomanjkanje dopamina v možganih, kar povzroči tresenje, upočasnjenost gibov, oteženo hojo s padci, nerazumljiv govor, depresijo, demenco in bolečine. Bolezen prične že 20 ali 30 let pred nastopom prvih znakov, zato so raziskave – tudi v Sloveniji – usmerjene v zgodnjo diagnozo in v razvoj zdravil, ki bi preprečila nastanek bolezni ali vsaj upočasnila njen razvoj.