Izginila brez sledu

Za triintridesetletno Tanyo Rider se je četrtek, 20. septembra 2007, začel popolnoma običajno. Ob deveti uri zjutraj je zaključila svojo nočno izmeno v lokalni trgovini v Maple Valley (Washington), sedla v avto in se odpravila proti domu. A tistega dne do doma ni prišla. Iznenada je zletela s ceste in obtičala v jarku. Zakaj je prišlo do nesreče do današnjega dne niso ugotovili.

Za Tanyo se je izgubila vsakršna sled. Z glavne ceste njenega avtomobila zaradi gostega grmovja ni bilo moč opaziti. Tanya je obtičala popolnoma sama, ujeta v lastnem avtomobilu brez vode in hrane. Ob sebi je imela mobilni telefon, ki je vsake toliko časa zazvonil, a zaradi hudih bolečin ob najmanjšem premiku telesa, se nikakor ni mogla oglasiti.

“Bila sem čisto zmedena, prestrašena in neznosno utrujena. Mislila sem si, da se moram le zapreti oči in se sprostiti in se bom zagotovo zbudila v svoji topli postelji. A ko sem znova odprla oči, sem bila še vedno ujeta v svojem avtomobilu,“ se spominja Tanya, ki je ves čas mislila na to, da jo bo slej ko prej zagotovo prišel rešit njen mož.

Iskalna akcije je stekla šele četrti dan

Ker je Tanya delala ponoči, njen mož Tom pa podnevi, njenega izginotja sprva sploh ni opazil. Ko je po dveh dneh prvič poklical na 911, je bil šokiran nad odzivom reševalcev, ki niso želeli izdati obvestila o njenem izginotju. Ker so reševalci mislili, da je Tanya 'pobegnila' od doma, jo je njen mož Tom tri dni brez uspeha iskal sam.

“Bila sem lačna in dehidrirana. V avtu se je širil neznosen smrad po krvi, znoju, bruhanju in urinu. Pričela sem halucinirati. Mislila sem, da kličem reševalce, ki se smejijo mojim klicem pomoč. Videla sem svojo psičko Lady, kako sedi z mano v avtu in pazi name,“ najbolj hude dni svojega življenja opisuje Tanya.

Šele ko je Tom četrtič zavrtel številko 911, so njegov klic vzeli resno in pričeli z uradno reševalno akcijo. Prek sledenja signala njenega mobilnega telefona, so 27. septembra ob 15: 20 reševalci končno našli razbitine modre honde in v njih komaj živo Tanyo. Njena noga je bila tako hudo zmečkana, da ji je grozila amputacija. Zaradi zlomljene ključnice, reber in vretenc je imela težave z dihanjem. Poleg izpahnjene rame, ji je zaradi dehidracije grozila tudi odpoved ledvic.

Osredotočena na pozitivno stran

Danes, ko minevajo skoraj štiri leta od nesreče, se Tanya še vedno sooča z zdravstvenimi težavami. Nesreče same se ne spominja več, kraja, kjer se je zgodila nesreča, ni več obiskala. Od osmih dni, ki jih je preživela v razbitinah avtomobila, so ji v spominu ostale le ure bolečine, ki jih je v agoniji preživela sama, dokler zopet ni izgubila zavesti.

Čeprav mnogi zatrjujejo, da bi do nje lahko prišli že veliko prej, če bi reševalci imeli malo več posluha za možev klic na pomoč, je Tanya osredotočena le na pozitivno stran te težke življenjske izkušnje, o kateri je napisala tudi knjigo z naslovom Pogrešana brez sledi: 8 dni groze.