Riž velja za hrano, ki je med žiti na drugem mestu po pogostosti uživanja. Za več kot polovico svetovnega prebivalstva ima riž podoben pomen, kot ga imata pri nas kruh in krompir. V Evropi se ne znajde tako pogosto na krožnikih, saj ga po podatkih organizacije za prehrano Združenih narodov Evropejci zaužijemo le 4,8 kilograma na osebo na leto, v Sloveniji še manj, 3,7 kilograma, medtem ko ga na Kitajskem pojedo kar 78,5 kilograma.

Zagotovo najbolj zdrav riž

Poznamo več vrst riža, mednje sodijo brušeni, nebrušeni, dolgozrnati, 'paraboild' in divji riž. Njihova hranilna vrednost je odvisna od obdelave, vsekakor pa velja pravilo, da bolj kot je bel, več škroba in manj hranljivih snovi vsebuje. S prehranskega vidika je tako rjavi riž v primerjavi z belim bolj polnovredno živilo. Vsekakor pa ne gre zanemariti divjega riža, ki morda ni tako pogost, kot sta beli in rjavi. Gre za obvodno rastlino, pravzaprav vodno travo, ki korenini v mokrih tleh, iz katerih se dviguje tudi do tri metre nad vodo. Pridelka pri divjem rižu z intenzivno pridelavo ni mogoče posebej povečati, zato je ponudba omejena, cena pa visoka.

Riž, ki to ni

Zanimivo je, da divji riž pravzaprav sploh ni pravi riž, saj ne sodi med žita, vendar mu je podoben, v kuhinji pa se uporablja kot riž. V primerjavi s pravim je daljši, bolj ozek in veliko temnejši. Vsebuje manj maščobe in še enkrat več beljakovin, obogaten je tudi z minerali in vitamini. Na primer, divji riž ima na pol skodelice 125,52 kJ (30 kalorij) manj kot rjavi riž in 1 gram manj maščobe. Čas kuhanja je daljši kot pri običajnem rižu in znaša od 40 do 60 minut, lahko pa ga skrajšamo s predhodnim namakanjem. Uporabljamo ga lahko samostojno, odličen pa je tudi v solatah in nadevih. Vsekakor je na voljo ogromno receptov, ki jih je vredno preizkusiti.