Revolucionarna zamisel, ki je marsikateri predstavnici nežnega spola uresničila velike sanje, se je porodila kirurgu Francku Gerowu iz Jefferson Davis Hospital v Houstonu v Teksasu. Medtem ko je po rokah premetaval plastično vrečko krvi, je dobil občutek, da se dotika ženskih prsi, in dobil navdih. Do prve operacije povečanja prsi ni minilo prav veliko časa, poizkus so opravili na psički z imenom Esmeralda in ugotovili, da telo vsadka ni zavrnilo. Kljub temu je psička tujek sama odstranila, z zobmi je potrgala šive in eksperimenta je bilo konec, se v svoji knjigi "Beauty: A History of the Innovations That Have Made Us Beautiful" spominja Teresa Riordan, sicer novinarka New York Timesa.

Prva operacija

Na pomlad 1962 sta Gerow in njegov kolega Thomas Cronin prvič v zgodovini s silikonskimi vsadki povečala prsi 30-letni Timmie Jean Lindsay. Američanka se je sicer obrnila na kirurga v želji, da bi ji s prsi odstranila tetovažo. Predlagala sta ji, da ji kot prostovoljki povečata  prsi, v zameno pa bi ji operirala tudi štrleče uhlje, ki so jo izjemno motili. Ko se je Timmie prebudila iz narkoze, so bile njene prsi za košarico večje, postala je lastnica C-ja, kar jo je zelo navdušilo. Njeno zadovoljstvo je bilo še toliko večje, ko je opazila, da njene nove prsi tudi na ulici pritegnejo številne moške poglede.

Skrbno varovala svojo skrivnost

Timmie Jean Lindsay domačim in prijateljem dolgo ni razkrila, da so ji prsi povečali s silikonskimi vsadki. Danes je priznala, da so lepotni učinki operacije trajali približno 15 let, potem pa je čas začel na njenih prsih puščati sledi. "Sprva sem bila prepričana, da bo moje oprsje pokončno in čvrsto za vedno. Vendar ni bilo tako, saj so se tako kot naravne prsi tudi moje dojke sčasoma povesile," je pojasnila Timmie, ki je danes stara 80 let. Kljub temu Američanka prizna, da je srečna, da lahko ta mali delček zgodovine oziroma kar dva še vedno hrani v svojem telesu. "Lepo je, ko pomislim, da sem bila prva," je odkrito priznala.

V pravem trenutku

Kirurga Gerow in Cronin sta svojo tehniko povečanja prsi predstavila javnosti med konferenco, ki jo je ameriško Združenje plastičnih kirurgov imelo v Washingtonu leta 1963. Požela sta val navdušenja, kar je bil najboljši dokaz, da je njun podvig začetek pomembnega družbenega fenomena. Ne gre pozabiti, da so v tistih letih o omamnih hollywoodskih divah z bujnim oprsjem, kot sta bili Marilyn Monroe in Jane Russel, sanjarili številni moški po vsem svetu, zaradi česar so jima zavidale mnoge ženske. Sicer pa je bil to tudi čas, ko je začela izhajati moška revija Playboy, na policah trgovin z igračami pa se je pojavila punčka z imenom Barbie.

Pred tem so uporabljali parafin

Kot je v svoji knjigi zapisala Teresa Riordan, prvi poskusi povečanja prsi segajo v konec 18 stoletja, ko so zdravniki poskušali ženskam povečati oprsje na različne načine. Začelo se je z injekcijami parafina, vendar so metodo kmalu opustili, saj se je kmalu izkazalo, da se parafin absorbira v tkiva in je nevaren za zdravje. V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja so preizkušali še eno metodo povečanja prsi, in sicer z lastno maščobo, ki so jo ženskam iz drugih delov telesa preselili v dojke. Tudi to metodo so kmalu opustili. V 50. letih so lepotni kirurgi pomislili, da bi prsi lahko povečali tako, da bi nekaj vsadili v dojke. Uporabljali so različne materiale: poliuretan, hrustanec, spužvo, les in celo steklene krogle, vendar neuspešno. Poskusili so tudi z nekirurškimi metodami, raznimi kremami in losjoni ter celo vakuumskimi črpalkami, sesalnimi napravami in napihljivimi ali oblazinjenimi modrčki. A na koncu so zmagali silikoni.

Vse več lepotnih operacij

Leta 2010 so okrog 20.000 strokovnjakov z vsega sveta pozvali, naj naštejejo lepotne posege, ki so jih izvedli v tem letu. Odzvalo se je 698 lepotnih kirurgov, na osnovi njihovih odgovorov pa je nastala zanimiva lestvica, ki kaže, kateri lepotni posegi so najbolj pogosti in kako so razporejeni po svetu. V letu 2010 je bilo po odgovorih sodeč izvedenih več kot milijon in pol operacij povečanja prsi, od tega 333.648 v ZDA, 254.214 v Braziliji, 85.099 v Mehiki in 75.225 v Italiji.