Brazilija

Brazilski karneval velja za steber njihove kulture in tradicije. Znan je po vsem svetu in že desetletja se gruče turistov vsako leto množično odpravijo na ekstazo zabave, plesa in vročih teles. Velja za eno največjih zabav na svetu, saj ga v enem dnevu obišče skoraj pet milijonov obiskovalcev. Osrednja značilnost karnevala je samba, poželjiv in vroč latinskoameriški ples, ki ga spremljajo zapeljivi kostumi. Dekleta in ženske z vse države se čez vse leto v šolah sambe pripravljajo na spektakel, na katerem predstavljajo svojo pokrajino. Največji karneval organizirajo v Riu de Janeiru, kjer se ravno ob tem prazniku mesto za teden dni ustavi, glavno besedo pa prevzamejo povorke in vozovi, na katerih plešejo prelestne lepotice, okrašene s perjem, pozlačenimi naglavnimi maskami in unikatnimi opravami. Na mimohodih poskušajo čim bolj navdušiti občinstvo in žirijo, ki na koncu izbere zmagovalno ekipo.V zadnjih letih so organizatorji naleteli na številne kritike (predvsem konservativne) svetovne javnosti, češ da je postal razuzdan in da je gole kože enostavno preveč. Zato so leta 2010 sprejeli nova pravila, ki so določena z zakonom in s katerimi hočejo omejiti nasilje in kriminal v tej zloglasni državi. Karneval se bo odprl s simbolično predajo mestnega ključa kralju karnevala Momu v soboto, 18. februarja, potekal bo do pustnega torka, posvečen pa je brazilskim pisateljem in umetnikom.

Tako kot drugod v ortodoksnem in katoliškem svetu je tudi pri Grkih pust povezan z bližajočim se postom. Karnevalu pravijo tudi Apokries, kar v prevodu pomeni slovo od mesa in napoveduje predvelikonočni post, ki se začne s tako imenovanim 'čistim ponedeljkom'. Pred tem dnevom je kar cel mesec posvečen različnim povorkam in pustnim rajanjem, ki se dogajajo po vsej državi. Najbolj burno je praznovanje v tretjem največjem grškem pristaniškem mestu Patras, katerega vrhunec traja kar tri dni in tri noči, poleg številnih mask pa vključuje tudi koncerte, iskanje skritega zaklada, splavarske prireditve in dramske uprizoritve. Končno dejanje je simbolni sežig kralja karnevala, ki močno spominja na naš sežig pusta. Drugod po državi so praznovanja nekoliko manjša in osredotočena predvsem na tradicionalne maskote, predvsem zgodovinske heroje, kralje, v zadnjih letih pa tudi politike. Ponekod se festival zlije s tradicijo in v teh krajih maske plešejo tradicionalne grške plese in se zabavajo ob žlahtnih kapljicah domačih sort vin in žganice.

V Italiji je zagotovo najbolj znan znamenit beneški karneval, ki si ga vsako leto ogleda tudi veliko Slovenk in Slovencev. Tradicionalno se začne 58 dni pred veliko nočjo in konča na pustni torek. Njegovi začetki segajo v zgodnje 12. stoletje, ko so bile razlike med različnimi socialnimi sloji prebivalstva zelo velike in so z maskami ljudje na vsakoletnem praznovanju skrivali svojo pripadnost in materialno preskrbljenost. Danes karnevalsko dogajanje v Benetkah vsako leto obišče več kot tri milijone ljudi z vsega sveta. Osrednji dogodek je gotovo izbor najboljše maske, pri katerem žirija, sestavljena iz modnih oblikovalcev in mednarodnih kostumografov, izbere "La Maschera piu bella" – najlepšo masko. Prav te so osrednja značilnost praznovanja pusta v Benetkah. Nekoč so jih meščani nosili na vseh družabnih dogodkih vse od 26. decembra pa do pustnega torka, danes je praznovanje omejeno na vsega dva tedna. Priprava mask poteka tako rekoč vse leto, izdelovalci pa so že v preteklosti uživali poseben ugled v družbi. Narejene so lahko iz usnja ali s pomočjo originalne steklarske tehnike. Če so bile včasih enostavno oblikovane in praktične, danes predstavljajo simbol Benetk in so zato temu primerno bogato okrašene, z zlato ali srebrno podlago ter posute z bleščicami in kristali. Uradno praznovanje se je letos začelo 4., trajalo pa bo vse do 21. februarja, poteka pa pod sloganom 'Življenje je teater – vsi v maskah'.