Nejasni spomini …

Opis Mitchella, ki ga je podala devetletna Mary Katherine, pa je bolj malo ustrezal resničnosti, saj se je zmotila v barvi oblačil, starosti, dejala je, da je imel kapo, a je ni imel. Je pa zato toliko bolj natančno opisala dogajanje. ''Elizabeth je grozil z nožem, ko ga je vprašala, zakaj to počne, se mi je zdelo, da slišim, da za odškodnino.'' Povedala je še, da je ugrabitelj zvenel prijazno, mirno, čeprav je šepetal, je devetletni deklici zvenel znano. Policija med preiskavo ni nikoli razkrila, da Mary Katherine med ugrabitvijo Mitchella ni nikoli videla v obraz.

Niso ji verjeli

Ko je Mitchell odpeljal Elizabeth iz sobe, je Mary Katherine napeto poslušala in v nekem trenutku se ji je zazdelo, da ju ni več v hiši. Odšla je na hodnik in otrpnila, ugrabitelj in njena sestra sta bila še tam, gledala sta v sobo njenega brata. Devetletnica se je na smrt prestrašena vrnila v svojo sobo in se po ocenah preiskovalcev tam skrivala skoraj dve uri. Nekaj pred četrto uro zjutraj je zbrala pogum in odšla v sobo svojih staršev. Ko jima je povedala za ugrabitev, sta bila prepričana, da je imela le nočno moro. Ko je Ed iskal Elizabeth po vseh sobah, je Mary Katherine ponovila: ''Ne boš je našel. Prišel je moški in jo odpeljal. Imel je pištolo.'' Verjela sta ji šele, ko sta odkrila razrezano steklo okna, skozi katero je vlomilec prišel.

Zlorabljal jo je

Na pričanju je Elizabeth takole opisala svojo ugrabitev: ''Brian Mitchel je položil roko na moj prsni koš in mi nato na vrat nastavil nož. Dejal mi je, naj tiho vstanem, saj da bo sicer ubil mene in mojo družino.'' Odpeljal jo je v svoj kamp v nekem gozdu, kjer ji je njegova žena Wanda Barzee najprej umila noge ter jo oblekla v neke vrsto haljo. ''Ko sem dejala, da nočem te obleke, mi je zagrozila, da bo Brian strgal pižamo z mene. Zato sem si oblekla tisto haljo. Nato je prišel in naju z neke vrste obredom poročil, nato pa me je posilil.'' Elizabeth je med pričanjem povedala, da jo je Mitchell redno posiljeval, včasih tudi večkrat dnevno ter jo silil, da je z njim gledala pornografske filme. Privezal jo je na drevo, da ne bi mogla pobegniti. Nemalokrat jo je silil v pitje alkohola, da bi se manj upirala. Ko je nekoč po tem bruhala, saj jo je prisilil, da je spila veliko količino alkohola, je morala nato spati z obrazom v lastnih izbljuvkih.

Delal je pri njih doma

Elizabeth so obupano iskali, v iskalnih akcijah je sodelovalo lokalno prebivalstvo. Policija ni imela veliko opornih točk, tudi pričanje Mary Elizabeth je bilo precej nezanesljivo. Zaslišali so na stotine sumljivih oseb, dva moška sta bili med ožjimi osumljenci, a se je pozneje izkazalo, da nista imela nič z zadevo. Do pomembnega premika je prišlo, ko se je oktobra 2002 Mary Katherine spomnila, od kod ji je bil ugrabiteljev glas znan. ''Mislim, da vem, kdo je bil. To je Emmanuel.'' Smartova sta namreč rada pomagala nezaposlenim iz domačega kraja, tako sta pogosto najela koga za različna dela na njihovem posestvu. Mitchel, ki se je predstavil kot 'Emmanuel', je obveščal brezposelne, da lahko najdejo delo pri Smartovih in tudi sam je en dan delal pri njih. Za pet ur je opravljal dela na strehi in pobral listje. Spominjali so se ga kot 'čistega, prijetnega, negovanega moškega', opisali so njegovo višino ter ocenili, da je bil star okoli 45 let. Lois ga je povabila, da pride k njim delat, ko je bila v mestu z otroki.

Prepoznali so ga

Toda policija, glede na predhodno nezanesljivo pričanje Mary Katherine, tega, kar se je spomnila, ne jemlje resno. Zato pride do napetosti med Smartovimi in policijo, skrbi jih, da roka pravice ne naredi dovolj. Tako se je Elizabethina družina obrnila na Dalenea Nielsona, ki se je ukvarjal z risanjem portretov. Po njihovem opisu je narisal 'Emmanuela' in družina je njegovo sliko posredovala medijem. V kratkem je moškega prepoznala njegova družina, ki je policiji sporočila njegovo pravo ime – Brian David Mitchell ter posredovala njegovo novejšo fotografijo.

Fotografija je imela učinek

Objava Mitchellove fotografije v različnih oddajah je kmalu obrodila sadove. V kraju Sandy v Utahu ga je prepoznal nek motorist, Mitchell je bil v družbi, pozneje se je izkazalo, da sta to bili Elizabeth, ki je bila zamaskirana s sivo lasuljo, sončnimi očali in tančico, in Wanda Ileen Barzee. Kolesar je obvestil policijo in druščino so prijeli. Prepoznali so Elizabeth, ki so jo vrnili njeni družini, Mitchella in Barzee so zadržali kot domnevna ugrabitelja.

Mentalno nesposobna za sojenje

Danes 57-letni Mitchell in njegova žena Wanda sta bila obtožena ugrabitve, a je bilo sojenje sprva prestavljeno zaradi ocene, da nista mentalno sposobna slediti sojenju. Tožilci so v obtožnici zapisali, da je par ugrabil Elizabeth, da bi bila Mitchellova 'druga žena' ter jo zadrževala proti njeni volji. Obtožena sta bila ugrabitve, spolnega napada in kraje, sodnik je odredil, da mora Mitchell ostati za zapahi, dokler ne bi bil sposoben za sojenje. Pri njem je psihiatrinja ugotovila paranoidno shizofrenijo. Barzeejeva pa ni želela jemati zdravil, ki bi izboljšala njeno mentalno zdravje. A je bil leta 2006 v Utahu sprejet zakon, ki je določil obvezno zdravljenje za tiste, ki sicer ne bi mogli spremljati sojenja. Sodnik je dovolil prisilno zdravljene Barzeejeve, saj je bilo to v interesu obtožene. Pri Mitchellu pa tega niso dosegli.

Je ali ni moten?

Novembra 2009 so Barzeejevo obsodili na 15 let zaporne kazni zaradi njene vloge pri ugrabitvi. Decembra 2009 je medicinska sestra, ki je Mitchella opazovala, izjavila, da meni, da moški hlini psihiatrične simptome. Sicer pa je Mitchellova obramba ves čas kot dokaz za njegovo mentalno nestabilnost uporabljala njegove trditve, da je prerok, da prejema božja razodetja ter da deluje na podlagi teh sporočil. Drugim, na prvem mestu pa Elizabeth Smart, so prepričani, da Mitchell ta razodetja uporablja kot sredstvo manipulacije ter da hlini povezanost z bogom zgolj takrat, ko mu to koristi. Marca 2010 so Mitchella končno spoznali kot sposobnega za spremljanje sojenje. Michael Welner, psihiater iz New Yorka, je ocenil, da ima Mitchell vrsto motenj – od pedofilije, antisocialne in narcisistične osebnostne motnje, a da hkrati ni psihotik.

Za zapahi do smrti

Sojenje se je začelo novembra 2010, med katerim sta se tako tožilstvo kot obramba strinjali, da je Mitchell ugrabil in večkrat napadel Elizabeth, a obramba je vztrajala pri tem, da je moški duševno bolan. Proti njemu sta pričali tudi njegovi dve pastorki, ki sta povedali, da ju je zlorabljal že dolgo preden je začel trditi, da je 'Emmanuel' oziroma prerok. Po pričanju psihiatrov, ki so podajali različna mnenja o mentalnem stanju ugrabitelja, je porota rabila le pet ur, da je soočila vse slišano in razsodila – Mitchell in psihični bolnik ter ga spoznala za krivega. 25. maja 2011 je sodnik Mitchellu dosodil dosmrtno kazen. ''Nimam kaj veliko povedati. Dobro se zavedam tega, kar si storil. Vem, da se zavedaš, da je to, kar si storil, narobe. To si storil popolnoma priseben,'' je Mitchellu na sojenju sporočila Elizabeth.