Kaj se je pravzaprav zgodilo?

Nič hudega sluteča Rimša naj bi posedala na pragu domače hiše, ko se je pred njo naenkrat znašel sosed in začel vpiti, da je grešnica in da je oskrunila Alahovo ime ter užalila muslimansko vero. V nekaj sekundah naj bi se okrog njiju zbrala množica sosedov in ti naj bi v njeni torbi res našli nekaj napol sežganih strani muslimanske svete knjige. Sosed jo je takoj prijavil oblastem in tako se je deklica skupaj z materjo, ki hčerke ni želela pustiti same, znašla v priporu. Rimša je ves čas zatrjevala, da ne ve, kako so se sežgani listi znašli v njeni torbi, a zdelo se je, da ji nihče ne verjame.

Nekaj dni po Rimšinem pridržanju naj bi se po poročanju tamkajšnjih medijev v soseski, v kateri je živela skupaj s starši, zbralo okrog 150 ljudi, ki so grozili, da bodo požgali celotno naselje. Razjarjena skupina moških naj bi iskala deklico in jo želela zažgati, da bi dobila "lekcijo" in spoznala, kako hudo je užalila islam. Po tem incidentu so tukajšnje krščanske družine, ki v pretežno muslimanskem Pakistanu predstavljajo le odstotek populacije, začele množično zapuščati svoja domovanja, saj naj bi se bale, da bodo skrajneži uresničili grožnje in jim požgali domove.

Je šlo za maščevanje?

Odvetniki mlade Pakistanke so se ves čas trudili dokazati, da njihova stranka ni iztrgala in sežgala strani iz Korana in tako ni žalila islamske vere. Po njihovem mnenju naj bi se sosed, ki jo je obtožil bogoskrunstva, želel Rimši le maščevati, ker ga ni hotela sprejeti za moža. Zato naj bi ji podtaknil napol sežgane strani iz muslimanske svete knjige in jo obtožil bogoskrunstva. O tem, kaj se je na dvorišču revne soseske Islamabada dogajalo po tem, ko so sosedje postali pozorni na vpitje, obstaja več različic zgodbe. Nekateri pripovedujejo, da so Rimšo hudo pretepli, drugi pravijo, da je na smrt prestrašena deklica stekla v stanovanje in zaklenila vrata. Ravno na podlagi nekonsistentnosti prič je bila mlada Pakistanka pozneje oproščena vseh obtožb.

Najhuje pri vsem tem zapletenem položaju je, da naj bi po navedbah nekaterih ameriških medijev Rimša imela Downov sindrom. Pridržanje bi tako lahko pustilo hude posledice v njenem že tako nekoliko počasnejšem razvoju. A tamkajšnje oblasti so domneve o dekličini bolezni zanikale in v izjavi za javnost zapisale, da obtoženka nima nobenih zdravstvenih ali duševnih težav, temveč je njeno včasih nerazločno komuniciranje z javnostjo posledica nepismenosti. Pozneje je postalo jasno, da njihove navedbe ne držijo, saj se je izkazalo, da Rimša vendarle ima težave v duševnem razvoju, nihče pa ni potrdil, ali gre zares za Downov sindrom.

Ostri odzivi svetovne javnosti

Aretacija mlade Pakistanke je sprožila burne odzive tako domače kot tuje javnosti. Nekdaj mednarodni igralec kriketa, danes pa vodja pakistanske politične stranke Tehreek-e-Insaf Imran Khan je na Twitterju zapisal: "Sramota! To, da v zapor pošljejo 14-letno dekle, je v nasprotju z duhom islama, ki temelji na preprostosti in sočutju. Ubogi otrok že tako dovolj trpi zaradi Downovega sindroma. Država bi morala skrbeti za svoje otroke, ne pa da jih muči, zato zahtevamo njeno takojšnjo izpustitev." Oglasili so se tudi aktivisti in skupine za človekove pravice, ki so vztrajali, da je zakon o bogokletju v Pakistanu zelo nejasen in da pri njegovi interpretaciji vedno znova prihaja do zlorab. Z njegovo pomočjo naj bi se nevarno diskriminiralo že tako prestrašene manjšine. Tiskovni predstavnik nevladne mednarodne organizacije Amnesty International je povedal, da mora pakistanska oblast ustrezno ukrepati, da ne bo več tovrstnih zlorab in se jih ne bo več uporabljalo kot izgovor in sklicevanje na vero.

Pozivi iz tujine so očitno zalegli. Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari je v svoji izjavi za javnost oblasti pozval, naj nujno raziščejo incident, in dodal, da je treba ranljive dele družbe zaščititi pred "morebitno zlorabo bogokletnega prava". Njegov tiskovni predstavnik je na tiskovni konferenci dejal, da "bogokletje v nobenem primeru ni opravičljivo, vendar pa nihče nima pravice zlorabiti verskih zakonov za doseganje osebnih rezultatov". V začetku oktobra je tako policija v Rimšinem primeru očitno vendarle naredila korak naprej. Potem ko je sodnik na okrožnem sodišču v Islamabadu odobril plačilo varščine, ki je znašala milijon pakistanskih rupij oziroma slabih osem tisoč evrov, so 14-letnico po treh tednih pripora v začetku septembra izpustili na prostost ter jo z vojaškim helikopterjem prepeljali na skrivno lokacijo, kjer bo skupaj s starši ostala tako dolgo, dokler bo obstajala nevarnost, da se jim maščujejo radikalni islamisti. Namesto nje je policija priprla soseda, muslimanskega klerika Khalida Jadoona, ki jo je obtožil bogoskrunstva. Priče naj bi ga namreč videle, kako je iz Korana iztrgal nekaj strani, jih sežgal in jih podtaknil v Rimšino torbo ter jo tako poskušal spraviti za zapahe.

Rimšin oče je medijem povedal, da si nihče v njegovi družini ne bi upal sramotiti ali žaliti Korana. "Koran spoštujemo enako kot Biblijo in ne morem si predstavljati, da bi kdo v moji družini storil kaj takega, še najmanj pa moji otroci," je užaloščen zaupal tamkajšnjemu časopisu. Rimša je bila prostosti neizmerno vesela. V prvem intervjuju po izpustitvi iz pripora je povedala, da je močno pogrešala svojo družino, da je srečna, a da se še vedno boji za svoje življenje: "Bojim se, da bi ubili mene ali koga od mojih bližnjih," je povedala. Sežig listov iz Korana je vztrajno zanikala in ponavljala, da so jo obtožili po krivem, o tem, kaj se je dejansko dogajalo 16. avgusta, pa ni želela govoriti.

Rimša noče oditi

V Pakistanu lahko že samo domneva o razžalitvi islamske vere pomeni smrtno kazen. Tako se velikokrat zgodi, da ubijejo tudi posameznike, ki jih je sodišče spoznalo za nedolžne. Večina nedolžnih žrtev pakistanskega bogoskrunstva prihaja iz manjšinskih krščanskih ali muslimanskih sekt, na katere večinski suniti gledajo kot na nevernike. Neodvisni kritiki pakistansko oblast sicer že nekaj časa opozarjajo, da se za mnoge sporni zakon o bogoskrunstvu prepogosto zlorablja za osebno maščevanje in za pregon verskih manjšin. Takoj ko so Rimšo izpustili na prostost, je njeni družini zatočišče ponudilo kar nekaj držav, med drugim tudi Združene države Amerike, Italija in Kanada, a mlada Pakistanka o odhodu ne razmišlja. Rada bi le, da bi se njeno življenje vrnilo v ustaljene tirnice in ne bi bila več deležna tolikšne pozornosti medijev. "Rada imam Pakistan in ga ne bom nikoli zapustila," pravi pogumna najstnica.