Edinstveni dogodek

'Trg nevest' poteka štirikrat letno v spomladanskih in poletnih mesecih, in sicer ob verskih praznikih. Ta dogodek je edinstvena priložnost, da se nomadske družine srečajo, izmenjajo vse novosti in zgodbe in, kar je najpomembneje, gredo se pravo ženitno posredovalnico za mlade rodove.
Gre za krščansko ortodoksno in strogo patriarhalno družbo, ki mladim dovoljuje, da se poročajo le znotraj svoje skupine. Dekleta so v najstniških letih strogo ločena od fantov, nekatere izpišejo iz šole, ko so stare 11, 12 let, s čimer preprečijo, da bi 'delale sramoto' svoji družini. 'Trg nevest' je tako za najstnike obeh spolov edinstvena priložnost, da se spoznavajo in se spogledujejo z vrstniki.

Poročajo se najstniška dekleta

Ta običaj je sicer slabo raziskan, saj so romske skupnosti precej nezaupljive do zunanjih opazovalcev in posamezniki neradi govorijo o denarju, ki je v igri v teh kupčijah, skrivnostni so tudi glede starosti deklet, ki jih prodajajo. Nekatera združenja, ki jih skrbi za prihodnost teh deklet, so prepričana, da so dekleta prisiljena v poroko, poleg tega opozarjajo na vprašanje zgodnjih nosečnosti.

Ne gre za zlorabo deklet

Eden redkih, ki je dobil vpogled v ta romski običaj, je Aleksej Pamporov, strokovnjak za demografska vprašanja in sociologijo, ki je več let preučeval 'trg nevest'. Pamporov trdi, da ne gre za prisilne poroke ali prodajo mladoletnih deklet za spolnost. Njegov argument je, da so te nomadske skupnosti zelo enotne in povezane ter globoko verne. ''Nikakor ne moremo govoriti o prisilnih porokah. Dekleta na noben način ne zlorabljajo, brez njihovega privoljenja se nič ne zgodi.“

Deklet ne prodajajo

Pamporov sicer dopušča, da so se poroke z mladoletnimi dekleti dogajale v preteklosti, vendar so danes zelo redke. Denar, ki ga družine prejmejo za hčer, je bolj simbolične narave, služi kot neke vrste dokaz, da bo mladi mož v prihodnosti lahko skrbel za svojo družino. ''V naši družbi je za žensko prav tako pomembno vedeti, ali ima bodoči soprog stanovanje, avto ali varno službo,“ pravi Pamporov. Predvsem pa opozarja, da je negativen odnos do 'trga nevest' močno povezan s predsodki, ki jih imajo v Bolgariji do romske manjšine, ta šteje 700 tisoč predstavnikov. Romska skupnost je žrtev diskriminacije, njeni predstavniki so izolirani od ostale družbe, živijo v revščini, nepismenost je pogost pojav.

Nadenejo si najboljša oblačila

Dekleta, ki so 'predmet' izmenjave na teh tržnicah, sama pravijo, da se jim ta običaj ne zdi problematičen. ''Seveda si želim, da bi se poročila,“ je povedala Janka, 15-letno dekle iz vasi Boljarovo, ki se je za to priložnost oblekla v svoja najboljša oblečila – satenasto obleko, naličila se je z rožnatim rdečilom in modro maskaro. Tudi sestri Kalinka in Galina iz vasi Krivo Pole sta se odeli v najboljša oblačila in zlate odprte čeveljce, čeprav temperature zanje še niso primerne. ''Za lepoto je treba potrpeti. Danes morava sijati!“ povesta sestri. Medtem ju njun oče Lazar ne izpusti izpred oči. Dekleti se kljub temu neumorno spogledujeta z mladimi moškimi, ki precej sramežljivo postavajo v bližini. Njuno oče zaupa, da misli, da bo za dekleti dobil 25 tisoč evrov. ''To je moja cena in ne bom ju predal za nevesti brez plačila,“ je odločen.

Nekateri Romi običaju nasprotujejo

Kljub temu da so te tržnice romski običaj, jim niso vsi Romi naklonjeni. ''Obsojam ta način trgovanja z dekleti. Ženske obravnavajo kot neke vrste dobrino,“ pove Hristo Nikolov, romski aktivist, ki poudarja, da je tudi za večino nomadov ta običaj nenavaden ter da ga v drugih romskih skupnostih ne poznajo. Pamporov pa je prepričan, da so pojavi, kot so nepismenost, poroke med mladoletnimi, najstniške nosečnosti in visoka stopnja umrljivosti otrok bolj problem Romov, ki živijo v romskih četrtih oziroma getih, in ne toliko potujočih Romov.