24. marec 2009 je bil za danes 41-letno Salome največja prelomnica v življenju. V knjigi Novo rojstvo, ki je doživela že drugi ponatis, je opisala vse stiske ženske, dolga leta ujeta v moško telo. V ekskluzivnem intervjuju nam je zaupala, kako danes doživlja svojo ženskost, kako se je zanjo spremenila spolnost in kakšno je videti življenje skozi ženske oči. 

Od operacije je minilo že kar nekaj mesecev. Zagotovo soočanje z novo življenjsko realnostjo ni bilo lahko.

Ti meseci so bili psihično zelo boleči, ker me ljudje preprosto niso razumeli. Mnogi mislijo, da sem se za operacijo odločila nepremišljeno, da je šlo za golo 'afnanje'. Ne razumejo, da sem se rodila v napačnem telesu in sem se hotela uravnotežiti, uskladiti možgane s telesom. Nikakor ni šlo za to, da bi samo hotela imeti vagino. Moja največja želja je bila postati ženska v vseh pogledih.

Ste danes bolj sramežljivi, kot ste bili nekoč?

Da, definitivno sem bolj sramežljiva, saj ko me moški osvajajo, mi je kar nerodno in zardevam. Prej tega občutka nisem poznala.

Ste se v obdobju po operaciji zaljubili v kakšnega moškega?

Zaljubljena sem v nekega fanta še iz časov pred operacijo, vendar mi ljubezni ne vrača. Ga ne zanimam. Se bom morala sprijazniti s tem, da je bila to le še ena nesrečna ljubezen. Verjetno pa me v življenju čaka še kakšna taka ...

Kakšen moški vam je sploh všeč?

'Mačo'! Takšen, ob katerem se počutim varna. Pa odločen mora biti. Fizično ni pomembno, kako je videti. Bistvena je njegova odločnost, energija, karizma. Mora biti močna osebnost, kajti že sama sem zelo močna oseba in zato rabim ob sebi odločnega moškega. Tudi starost ni pomembna, saj sem že bila zaljubljena v starejšega moškega. Bilo mi je dvajset let, on pa jih je imel štirideset.

Kateri moški so se zaljubljali v vas pred operacijo, zgolj biseksualci ali tudi heteroseksualci?

Oboji, ampak tu v Sloveniji nikoli nisem imela resnega razmerja, ker to preprosto ni mogoče. Če bom kdaj imela resno zvezo, bo to zagotovo s tujcem. Žal ni Slovenca, ki bi imel dovolj 'jajc', da bi bil v zvezi z mano, se pokazal z mano v javnosti, pa čeprav bi me noro ljubil. To je zelo žalostno. Noben moški pa ne prizna, da si ne upa. In ker sem ponosna oseba, raje grem. Ne želim se skrivati za štirimi stenami, jaz hočem živeti in uživati življenje.

Kaj pa vaše seksualno življenje? Zdravnik vam je menda obljubil 100-odstotno funkcionalnost vašega 'novega' spolovila. To pomeni tudi doživljanje orgazma?

Po operaciji so mi povedali, da lahko doživim orgazem, pa nisem verjela. Dvakrat sem se poskusila samozadovoljiti z draženjem ščegetavčka, tako kot vsaka ženska. A se ni zgodilo nič. Začela sem dvomiti in nisem več verjela v to, da bom kdaj doživela vrhunec. Druge transseksualke so mi namreč pripovedovale, da doživljajo orgazme. Ko sem bila nazadnje v Beogradu, sem se pogovarjala s prijateljico transseksualko, ki mi je zatrdila, da je orgazem mogoč. Svetovala mi je, naj se osredotočim in vztrajam, naj si predvajam pornofilm. Povedala mi je še, da so občutki enaki kot pri moškem orgazmu, razlika je edino ta, da ni ejakulacije temveč se vagina navlaži. Res sem vztrajala in končno mi je uspelo. (smeh)

Lahko opišete ta intimni trenutek? Končno je pomenil zmago ...

Tako kot mi je svetovala prijateljica, sem gledala pornofilm in se samozadovoljevala, zelo sem uživala. In potem je prišel ... vrhunec je bil nekaj neverjetnega, česa takega še nisem doživela. Bila sem v šoku. Jokala sem od sreče, kar sem mi doslej še ni zgodilo. Bila sem vsa iz sebe in sem poklicala svojo dobro prijateljico Natašo, potem pa sva se zjokali še enkrat obe. Ne znam povedati, kako zelo sem srečna, da bom še lahko uživala v spolnosti. Da sem zdaj prava ženska z orgazmom! Vsi so od mene to pričakovali, me spraševali, me s tem 'mučili'. In tudi sama nisem verjela, ni mi bilo logično, kako lahko stvar še deluje, če penis razrežejo.

Kakšna je razlika med moškim in ženskim orgazmom, vi jo poznate ...

Treba je vedeti, da imam še vedno živčevje moškega penisa. In orgazem je enak. Opazila pa sem, da se moje, žensko telo med orgazmom bolj trese, kot pri moškem. Poleg tega je pri ženskem orgazmu telo sproščeno, mišice so sproščene, pri moškem pa je vse napeto. In nisem pričakovala takšne vlažnosti v nožnici.

Se vam zdi, da je pri doživljanju ženskega orgazma vse v glavi?

Veliko žensk mi je dejalo, da že dolgo niso doživele orgazma ali pa sploh nikoli. Res je veliko v glavi. Jaz sem dokaz za to. Od marca, ko sem bila operirana, sem imela blokado, prepričana sem bila, da orgazem ni mogoč. Če me prijateljica ne bi prepričala, naj še enkrat poskusim, ga ne bi nikoli doživela. Treba se je sprostiti, se osredotočiti na to, kar počneš, in ne razmišljati o drugih stvareh.

Orgazem je pika na i vaše preobrazbe v žensko. Živite drugače kot prej?

Že prej sem živela kot ženska, sem gospodinjila in počela vse, kar počnejo ženske. Čustvena razlika je ogromna. Zdaj si želim moškega kot partnerja, kot človeka, s katerim bi živela, ne zanima me moški zgolj za seks. Rekla bi, da je prav to bistvena razlika. Prej so me zanimale zgolj avanture, kot moški sem se pač morala 'izprazniti', testosteron je delal svoje. Zdaj pa sem bolj občutljiva, stvari me prizadenejo, bolj pogosto jočem, ob gledanju filma na primer. Je pa res, da sem bila že pred operacijo bolj občuljiva od drugih moških.

Zdaj, ko sem doživela orgazem in vem, da lahko polno živim svojo spolnost, mislim, da je bilo vredno. Če bom do konca življenja lahko uživala v spolnem življenju, sem samo pridobila. Uresničila sem si življenjsko željo, že kot otrok sem sebe videla kot deklico, ko sem se samozadovoljevala, sem se vedno videla v vlogi ženske. To sem zdaj uresničila.

Menite, da bi bilo vaše življenje drugačno, če bi se iz Hrvaške preselili v katero drugo državo in ne v Slovenijo?

Vsekakor. V Sloveniji prav zagotovo ne bom mogla nikoli najti ljubezni. Jaz srečo vidim v neki drugi državi, s tujcem, ampak raje ne načrtujem, bom raje počakala, da bo moj 'on'  prišel pome (smeh). Všeč so mi temperametni moški, kot so Grki, Španci, južnjaki nasploh. Lahko bom spoznala kakšnega Srba, torej tujca in ni nujno, da živi v Srbiji. Poznam tri transeksualke, ki v Beogradu živijo s svojimi moškimi. Njihovi možje vedo, da so spremenile spol, vendar pa tega niso nikomur zaupali. Njihovim sosedom, prijateljem, družini se še sanja ne. Pri meni je vse drugače, sem javna osebnost. Izpostavila sem se, ker bi rada porušila nekatere tabuje. Poznam transseksualko iz Srbije, ki je na spletu spoznala nekega Nizozemca in je odšla v Amsterdam. Zaljubila sta se, vseeno mu je bilo, da je nekoč bila moški. Kot vidite, spet je bil tujec in mu je bilo vseeno, da se ni rodila kot ženska.

Kaj najbolj pogrešate?

To, da bi s svojim dragim lahko šla v staro Ljubljano, se držala z njim za roko, ga na kavici poljubila, pogrešam pač nežnosti v javnosti.

Se vam zdi, da ste prikrajšani, ker ne boste rodili otroka?

Ne, saj lahko otroka posvojim. Verjamem, da bom začutila željo po materinstvu. Poznam par z Dunaja, ona je transseksualka, in sta posvojila otroka. Na koncu pa tako ali tako vsak otrok, ko odraste, pošlje starše v 'tri krasne', če je tvoje krvi ali pa ne. No, morda pa je to znak materinskega čuta, da sem si za začetek kupila čivavo (smeh). Zdaj je moj Payx še pri mamici, ker je premajhen. Nočem biti sama v tem čustvenem obdobju, rabim družbo.

Kako se ljudje obnašajo do vas?

Kmetija slavnih je zame naredila ogromno. Danes je do mene stopila neka gospa, si snela rokavico in mi čestitala. Rekla je, da sem najboljša. Ljudje me zaradi Kmetije zdaj gledajo kot človeka, prej pa so me pljuvali in obsojali. Ljudje so postali bolj odprti, ne moti jih več moja drugačnost in to, da sem spremenila spol. Spoznali so, da sem čustvena, imam dušo in se ne sramujem solz. Brez Kmetije ne bi poznali mojih pozitivnih lastnosti, še vedno bi me imeli za spako. No, nekateri me še vedno imajo, ampak zaradi teh se ne obremenjujem.

Ste Hrvatica, a že zelo dolgo živite v Sloveniji. Ali lahko primerjate odprtost za sprejemanje različnosti, enih in drugih?

V Sloveniji sem zelo veliko naredila za odprtost, na Hrvaškem pa ni takih ljudi, ki bi odkrito govorili o transseksualnosti. Nimajo Salome, nimajo Sester. Nekdo mora javno spregovoriti o sebi, rušiti tabuje, da se ljudje zamislijo.

Vaša mama ve, da ste spremenili spol?

Najbrž ve, ona ponavadi izve stvari še pred mano, saj marsikaj lahko prebere v časopisih. Zagotovo je ni presenetilo. Moje mame nič več ne preseneti. Zadnji šok je doživela, ko sem si 'naredila' prsi, to je bilo leta 2001. Sicer pa gre za moje življenje.

Ženske se bojijo staranja, kaj pa vi?

Stara sem 41 let, a jih ne čutim. Odlično se počutim v svoji koži in z leti se ne obremenjujem. Vsi mi govorijo, kako sem lepa, kako sem seksi, normalno, da se dobro počutim. Poleg tega so starejše ženske za mlade moške bolj zanimive.

Je leto 2010 za vas leto sprememb?

Vedeževalke so mi napovedale, da se bom odselila. Spoznala bom svojega bodočega partnerja, takoj bom vedela, da je moški mojih sanj. Tujec bo in noro se bova zaljubila. Odselila se bova nekam, kjer je voda.