Britanski sestri si ne moreta zapomniti obrazov

Ne prepozna svoje hčere

Sestri nista vedeli, kakšno motnjo imata vse do dne, ko je Victorijin zdravnik vstopil v trgovino, v kateri je delala, ona pa ga ni prepoznala. S sestro sta opravili teste in postavili so jima diagnozo. 30-letna Donna pojasnjuje, da je do takrat mislila, da enostavno ni dovolj pozorna, kadar se srečuje z ljudmi. Ko je izvedela za svojo diagnozo, je občutila olajšanje, saj je vsaj vedela, kaj se z njo dogaja. ''Zgodilo se mi je, da sem v trgovini za roko prijela napačnega moškega, misleč, da gre za mojega moža. Zame je težko v gneči najti lastno hčer.''

Prepir z zrcalom

Zaradi motnje gresta sestri le redkokdaj skupaj ven, saj se v primeru, da se izgubita, ne bi več našli. ''Nekoč se nama je to zgodilo v nakupovalnem centru. Prosila sem jih, naj preko zvočnikov pokličejo mojo sestro.'' Še bolj nerodna situacija se je Victorii zgodila v službi. ''Šla sem s polnimi rokami praznih krožnikov proti kuhinji in nenadoma se pred mano postavi ženska, mimo katere nisem nikakor mogla priti . Razjezila sem se in vpila nanjo, šele čez nekaj minut sem ugotovila, da se prepiram s svojo podobo v ogledalu.''

Zdravila ni

Motnja, ki se ji reče prosopagnozija, prizadene približno eno osebo od petdesetih. V veliko primerih do te motnje pride zato, ker se pri osebi niso razvili nekateri mehanizmi vida. Zaradi motnje postanejo za posameznika vsakdanji predmeti neprepoznavni. Za motnjo ne obstaja zdravljenja.