Afriško-švedski umetnik Makode Linde se je s pomočjo tega dogodka naučil, kakšno moč ima spletni virus. Njegov sporni nastop s torto v stockholmskem muzeju Moderna Museet je dodobra razburil svetovno javnost. Nekateri so se na njegovo prodorno gesto odzvali s podporo, saj jo vidijo kot opozorilo in vse večjo ozaveščenost o pohabljanju ženskih spolnih organov, drugi so ga močno obsodili, poleg njega pa tudi švedsko ministrico za kulturo, ki je prva zarezala v torto, in vse prisotne, ki so se grozljivemu dogodku odkrito smejali. Linde, ki je na Švedskem znan kot velik provokator, je bil vesel, da je lahko predstavil kontekst svoje umetnosti, ne razume pa tistih, ki komentirajo njegovo delo, ne da bi se prej poglobili v sporočilo. O svoji kontroverzni predstavi je pisal tudi na svojem javnem profilu na družbenem omrežju Facebook in jo poimenoval kar „predstava o torti pohabljenja mojih ženskih genitalij“. Pod objavo se je seveda zgrnila gruča komentarjev zgroženih ljudi, ki so umetnika tudi verbalno napadli.

Za prihod ministrice izvedel šele 20 minut pred začetkom slovesnosti

Linde je z izvedbo v sodobnem muzeju zelo zadovoljen, saj je po njegovih besedah potekala točno tako, kot si je zamislil. Razložil je, da je šele 20 minut pred začetkom svečanosti izvedel, da bo na dogodek prišla tudi švedska ministrica za kulturo in je bil takoj močno naklonjen ideji, da bo prav ona zarezala v torto, za potrebe katere je posodil svojo glavo. Meni, da bi sicer podoba njegovega dela že sama po sebi lahko dovolj nazorno prenesla sporočilo, a je prisotnost ministrice celotni sliki dodala izredno močan element. Ne razume obsedenosti, ki jo povsod po svetu imajo kritiki do belcev in zdi se, da je upravičeno presenečen zaradi njihove agresivnosti proti občinstvu, ki je dogodku prisostvovalo. „Menim, da temu ne moremo reči rasistično, saj gre za bele ženske, med katerimi je tudi en črnec – to sem jaz,“ pravi Linde.

Ker je Makode Al Linde edini afriško-švedski umetnik, verjetno ne preseneča, da je v center svoje umetnosti postavil raso. Njegova serija umetnin z afriškim pridihom z naslovom Afromantics, ki jo je prvič predstavil leta 2004, do sedaj vsebuje približno 700 skulptur. S to serijo Linde črni obraz postavlja ob bok zahodnim ikonam. Gre seveda za umetnostne posameznike s temačnim smislom za humor, ki se v svoji absurdnosti čutijo precej nelagodno. „S svojo umetnostjo skušam sprožiti razpravo in zbuditi zavedanje o črnski identiteti in njeni raznolikosti,“ je povedal Linde. „Aktualne razprave o mojem kosu torte zadevajo predvsem polemike o tem, ali sva jaz ali ministrica za kulturo rasista ali ne. Menim, da gre pri tem za izredno plitvo in površno analizo mojega dela. Seveda, saj je najlažje umetnijo vzeti dobesedno in jo interpretirati v napačnem kontekstu,“ je bil nad odzivi ogorčen afriško-švedski umetnik.

Celoten incident sproža vprašanja o kulturni identiteti in internetu. Linde pravi, da je bil na Švedskem projekt večinoma razumljen na način, ki ga je kontekstualizirala svetovna javnost. „V Stockholmu, kjer živim, svet umetnosti pozna moje delo. Devetindevetdeset odstotkov mojih umetnin ima protirasistični kontekst. Prvi sem, ki prizna, da gre za zelo sporno sliko, a dejansko gre tudi za izredno sporne resnične dogodke. Ena glavnih nalog umetnosti je namreč govoriti o tem in ljudi soočiti same s seboj.“ Torta je oblikoval na podlagi afriškega simbola plodnosti in Linde meni, da mu je uspešno uspelo izraziti moč čustev, ki jih je hotel predati občinstvu. „Nekateri ljudje dejansko razumejo moj namen, ko jim vse podrobneje razložim in jim pokažem svoja druga dela. Poskušajo me poučiti o zgodovini črncev, saj menijo, da se ne zavedam vpliva in posledic postkolonializma, a dejansko se s tem soočam vsak dan. Menim, da je ta tema v različnih krajih sveta razumljena precej različno,“ je kritičen afriški Šved.

Še naprej bo opozarjal

Linde ne razume reakcije Afriško-švedskega nacionalnega združenja (African Swedish National Association), ki je ministrico za kulturo pozval k odstopu. Umetnik je zgrožen, da združenje pred svojo izjavo ni niti poskušalo navezati stika z njim in da niso imeli posluha za njegovo razlago dogodka. „Povabil sem jih v svoj atelje, da bi se pogovoril z njimi in jim predstavil svojo umetnost. Dialog z mano jih ni zanimal. Ko sem ob drugi priložnosti srečal enega izmed članov tega združenja, mi je sam povedal, da ga moja razlaga ne zanima. Vprašal sem ga, ali sploh pozna katerega izmed afriško-švedskih umetnikov in njegov odgovor je bil negativen. Tako pač nisem razumel njegovega nezanimanja za nekaj, česar v bistvu sploh ne pozna,“ je povedal Linde, ki ga je ta dogodek še bolj spodbudil k temu, da bo skozi umetnost opozarjal na krivice temnopoltih ljudstev.