Matej: Bil sem povabljen na avdicijo, ki sem se je udeležil in očitno bil izbran.

Jože: Predvidevam, da so imeli videi, ki jih z ekipo ustvarjam predvsem za splet, dovolj velik doseg (število gledalcev), da so me opazili odgovorni na POP-u in me povabili na avdicijo.

Nesporno dejstvo je, da je edini medij, ki umetniku da širšo prepoznavnost, prav televizija. Je tudi to vzrok, da sta se odločila sodelovati v šovu, ki ga gleda vsa Slovenija?

Jože: Verjamem, da ni vseeno, koliko ljudi vidi moje delo – seveda, če mislim, da je dobro. Mogoče bi si v idealnih razmerah želel malo bolj počasne TV-poti, ampak take priložnosti človek enostavno ne izpusti iz rok. Najpomembnejše je, da naju spremlja odlično utečena ekipa, ki točno ve, kaj dela.

Matej: To, da si bolj prepoznaven, je zame prej breme kot užitek. Verjetno zveni smešno, ampak čeprav si s takšnim ali drugačnim nastopanjem služim kruh, sem bolj sramežljive sorte!

Jože: Je že res, da ljudje iz šov biznisa radi pojamrajo(mo), kako so snemanja naporna in jadi, jadi, ja ... Ampak z dobro ekipo – in mi imamo najboljšo – je to še vedno super žur.

Matej: Na to gledam kot na neko novo izkušnjo v življenju. Trudim se, da bi stvar čim bolje izpadla. Od te dogodivščine si obetam nove dogodivščine!

Bo težko naslediti Vida in Petra? Publika ju je imela zelo v čislih.

Matej: S tem se sploh ne obremenjujem. Res sta bila super, ampak onadva sta onadva, midva sva pa midva.

Jože: Vid in Peter sta odlična voditelja, veliki čevlji so naju počakali v garderobi, ampak tako pač je. Nekdo je moral ugrizniti tudi v to kislo jabolko.

Jože, dobro obveščeni pravijo, da ste že v šoli radi igrali razrednega klovna. Pravite, da ste rojeni v železnih časih, v obdobju, ko je umrl Tito, in da je mogoče, da ste celo njegova reinkarnacija. Zakaj?

Zakaj sem bil klovn, bi morali vprašati kakšnega psihiatra, morda najbolj preprost odgovor je, da pač rad koga nasmejim. Včasih sem pri tem bolj uspešen, drugič manj. Odgovor na hipotetično reinkarnacijo pa je preprost, moje rojstvo in domnevna smrt Maršala se približno ujemata. Karizma pač ne.

Analiziral sem podjetja, ocenjeval njihovo vrednost in pozneje tudi upravljal naložbe sklada zasebnega kapitala, ki je deloval v Bolgariji, Romuniji in Ukrajini. Zgodba o tem, zakaj sem zamenjal delovno okolje, je dolga, a jo bom poskušal skrajšati: ukvarjal sem se tudi s ponudniki interneta in spremljal razvoj spletnega videa. Na neki točki sem poštekal, da lahko več dam svetu, če se osredotočim na vsebino (spletni videi) in manj na infrastrukturo (ponudniki interneta).

Igralstvo je poklic, ki se nikoli ne konča! Nikoli ne veš vsega, vsaka vloga se začne iz točke nič. Moja želja je, da bi se razvijal in napredoval.

Matej, prebrala sem, da ste zet, kakršnega bi si vsaka tašča želela. Pa ne le to, ste odgovoren, liričen, subtilen, a preudaren. Še obstajajo taki moški?

Zase nikakor ne mislim, da sem tak, kot piše. Drugače so pa vsi moji prijatelji res fantje z glavo in srcem na pravem mestu. Tako da – kar se mene tiče – takšni moški obstajajo!

Pravijo vama "mali" in "veliki" – kako sta se pravzaprav našla kot par?

Jože: Preprosto. Po prvi samostojni avdiciji je sledila še avdicija v paru. Rekli so – da te vidimo še v paru z Matejem ... Ga poznaš? Ne.

Matej: Z Jožetom sva se spoznala na avdiciji! Drugi so potem opazili višinsko razliko! Meni je deloval gromozanski!

Malo za šalo, malo zares. Če bi se v šovu Slovenija ima talent predstavila kot tekmovalca, s katerim svojim talentom bi skušala prepričati strogo žirijo?

Jože: Zdaj, ko sem videl že toliko talentiranih nastopajočih, sem še posebej vesel, da sem voditelj in ne tekmovalec. Prav v ničemer ne bi mogel tekmovati z njimi, saj ne znam peti, igrati inštrumentov, žongliram slabše kot srednje trenirana opica in seznam bi lahko še nadaljeval. Mogoče je blefiranje moj še največji talent. A ne dovolj velik za to žirijo. Prehitro bi me prebrali.

Matej: Sem blazno talentiran v lenarjenju in poležavanju na kavču.