Slovenke v primerjavi z Evropejkami v boljšem položaju

Na vprašanje, kakšen je aktualen položaj zaposlenih žensk v Sloveniji v primerjavi z Evropejkami na splošno, nam je mag. Tanja Salecl, direktorica Urada za enake možnosti, odgovorila: „Na področju trga dela so ženske v Sloveniji v primerjavi z evropskimi kolegicami v boljšem položaju. Delovno aktivnih je bilo v tretjem četrtletju lanskega leta v Sloveniji 48,5 odstotkov žensk, v EU-27 pa 45,9 odstotka. Potrebno je povedati tudi, da so ženske v Sloveniji zaradi dobrega sistema javnega otroškega varstva praviloma zaposlene s polnim delovnim časom, ženske v marsikateri državi Evropske unije pa ne. Če govorimo o najvišjih mestih odločanja v 19 največjih gospodarskih družbah, ki kotirajo na borzi, potem je tam stanje nezadovoljivo – na mestu predsednice uprav je samo 11 odstotkov žensk, med članstvom jih je 15 odstotkov. Tukaj nas vse čaka pomemben izziv, kako stanje hitro izboljšati. Dejstvo je namreč, da so ženske v povprečju bolje izobražene, nadpovprečno malo pa jih je na najvišjih mestih odločanja. S tem izgubljamo pomemben potencial, izkušnje in ideje polovice prebivalstva. Zlasti v času krize pa gospodarstvo potrebuje najboljše kadre, in ti so tako med ženskami kot med moškimi.“

Gospa Salecl je poudarila, da je Slovenija država s tradicionalno visoko stopnjo zaposlenosti žensk, k čemur gotovo veliko prispeva tudi urejen sistem javnega otroškega varstva, česar v številnih drugih evropskih državah ni in imajo zato velike težave. Ne gre pa zanemariti niti dejstva, da obstajajo razlike med ženskami v mestih in tistimi na podeželju. V Sloveniji so namreč regije, kjer je brezposelnost v času krize močneje prizadela ženske, prav tako pa so razlike tudi v dostopu do storitev. Tako med skupine, ki so povsod po svetu v slabšem položaju, štejemo kmečke ženske, ki so v povprečju slabše izobražene, njihov delovnik pa je daljši kot pri meščankah. Ženskam na podeželju zato letos posebno pozornost v poslanici ob 8. marcu posveča tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki-moon. V življenju povprečne ženske je sicer v zadnjih tridesetih letih zaznati številne spremembe: „V primeru, da so v družini otroci, si s partnerjem veliko bolj delita raznorazne obveznosti, k čemur so pripomogli tudi očetovski dopust in pravica staršev, da si delila 260 dni dopusta za nego in varstvo otroka. Izboljšala se je tudi izobrazbena struktura – med diplomantkami je vedno več žensk, tudi med doktoricami znanosti je viden pomemben napredek. Ženske so tudi bolj prisotne na področju političnega odločanja – k temu so pripomogle uzakonjene kvote. Žensko na trgu dela zaradi materinstva in nosečnosti veliko bolj ščiti tudi zakonodaja,“ pojasnjuje gospa Salecl.

Pri problematiki žensk v sodobni družbi je vedno znova aktualno vprašanje zaposlitve. Žal je še vedno tako, da delodajalci v primeru možnosti izbire raje zaposlijo moškega kot žensko, saj predvsem v mladih ženskah ne vidijo njihovih sposobnosti in potencialov, temveč zgolj osebe, ki bodo najverjetneje veliko odsotne z dela zaradi materinstva. Prav tako je problem tudi v obstoječih predsodkih in stereotipih o 'bolj moških' in o 'bolj ženskih' poklicih, saj zaradi tega delodajalci ženske pač ne vidijo v nekaterih predvsem tehničnih poklicih. Direktorico Urada za enake možnosti smo povprašali, ali lahko potrdi, da je plačilo za enako delo pri ženskah še vedno nižje kot pri moških. „Da, plačna vrzel obstaja. V Sloveniji je sicer ena najnižjih v Evropski uniji, in sicer približno 4-odstotna. Pa vendar so velike razlike po poklicih in po vrstah zaposlitve. Podatki za leto 2006 kažejo, da je ženska, ki je delala s krajšim delovnim časom, zaslužila v bruto odstotkih na uro manj kakor moški, ki je delal polni delovni čas. Preračunano na povprečno 174-urno mesečno delovno obveznost kar 342,78 evrov manj! Razlogov za plačno vrzel je več – ena skupina razlogov so predsodki in stereotipi, ki vplivajo na izbiro smeri šolanja in poklica ter povzročajo koncentracijo žensk v vzgojnih in skrbstvenih poklicih, kjer so plače v povprečju nižje od plač v tehničnih poklicih, kjer so skoncentrirani moški. Pomemben razlog je tudi delitev neplačanega dela, torej obveznosti za dom in družino, med partnerjema – ženske tako opravijo več dela doma, moški pa na ta račun več časa posvetijo službi, lažje gradijo kariere in napredujejo. S tradicionalno porazdelitvijo odgovornosti je povezano tudi to, da ženske veliko pogosteje koristijo dopust za nego bolnega otroka ali delajo s skrajšanim delovnim časom, kar se seveda pozna pri plači in tudi kasneje pri pokojnini,“ odgovarja gospa Salecl.

Ne nazadnje je v sodobni družbi vedno aktualen tudi problem nasilja nad ženskami. Na Uradu za enake možnosti so nam povedali, da je težko reči, ali je danes nasilja nad šibkejšim spolom manj kot v preteklosti, ker nimamo v Sloveniji nobene primerljive raziskave (prvo nacionalno smo namreč dobili šele predlani). Potrdili pa so, da se o nasilju danes veliko več govori, da je prepoznavno in ni več tak tabu kot nekoč. Prva nacionalna raziskava je tako pokazala, da ima izkušnjo z nasiljem v partnerskem odnosu vsaka druga ženska. Najpogostejša oblika nasilja je psihično, sledijo mu telesno, spolno, ekonomsko in verbalno nasilje. Velikokrat je prikrito in subtilno, zato ga je zelo težko zaznati. Mi vsekakor vsem ženskam privoščimo čim več enakopravnosti, ustrezne delovne pogoje in čim bolj urejeno in prijetno življenje – pa kjer koli na svetu že so.