"Vedno, ko se spomnim na to, me zaboli. Bil sem najstnik z odvečnimi kilogrami, kateremu so v roke prišle različne revije za mlade z modnimi trendi. Vse so poudarjale vitkost, vitkost in še enkrat vitkost in kako kul so lahko le vitki in kako uspešni so. Potem pa pred ogledalo. Vsi smo šli čez obdobje najstništva in večina ljudi je takrat najbolj občutljivih. Tudi sam sem bil tak. Želel sem ugajati in biti sprejet. Storil bi vse, da bi bil podoben modelom iz revij. Kako neumno,“ je prepričan Jernej Dermota, ki mu je prijalo, da so ljudje opazili kopnenje odvečnih kilogramov. "Spomnim se opazke, da sem se skoraj prepolovil. Izgubil sem več kot polovico kilogramov in to zgolj z zavračanjem hrane. Še tisto, kar sem pojedel, sem izbruhal. Najbolje sem se počutil, ko sem bil "prazen", kar pomeni brez hrane v želodcu. Vsa zaužita hrana mi je povzročala težave in slabo počutje, zato sem še naprej hujšal in počasi sem lahko že cel zlezel v eno hlačnico. Na koncu sem bil že tako izčrpan, da sem omedleval že pri najmanjšem naporu. Doma so vztrajali, da jem v njihovi bližini. Vendar sem hrano odvrgel, takoj ko se je kdo obrnil stran. Tega sploh nisem videl kot problem, ampak priložnost. Imel sem občutek, da so vsi proti meni, pa čeprav je dejansko šlo za moje življenje,“ se zamisli mladi Ljubljančan.
Napačna samopodoba
Najhuje mu je bilo, ko se je začel zavedati, da počne nekaj narobe. Poleg sebe je uničeval tudi bljižnje, družino in prijatelje. "Najbolj je trpela moja mami, ki je samo opazovala, kako njen sin umira po obrokih. Pri tej bolezni si največ pomagaš sam, in sicer tako da spoznaš svoje napake in se zavedaš, da odsev v ogledalu ni najbolj pomembna stvar v tvojem življenju. Potrebno je pridobiti samozavest, ki je bila v boju z boleznijo izgubljena. Sam se nisem poslužil strokovne pomoči, saj sem k sreči uvidel, kam sem zabredel. Pri tem je bilo največ odvisno od psihične moči, kajti fizične skorajda ni bilo več. Ponovno sem se moral navaditi na hrano in si narediti urnik prehranjevanja. Tako sem sam s pomočjo družine začel z zdravljenjem in navajanjem na hrano, kajti v skoraj dveh letih nisem več upal jesti. Telo se je tako navadilo na zavračanje hrane, da sem vse izbruhal, tudi če tega nisem želel. Ampak sčasoma mi je uspelo sprejemati hrano in se držati urnika prehranjevanja. Pri tem sta mi še posebej pomagala občutek za red in disciplino, zato mi je tudi uspelo,“ zatrdi fant, ki ne skriva svoje težke preteklosti.
Vzpostavite red v prehranjevanju
Ko je Jernej Dermota začel s hujšanjem, je imel 110 kg. Na višku bolezni pa le še pičlih 50 kg in ljudje so se začeli ozirati za njim. "Bil sem okostnjak na dveh nogah. Ko sem začel z zdravljenjem in ko sem se pričel zavedati, da moram hitro pridobiti kilograme, ker bom drugače umrl, sem začel jesti čokolado, da bi hitreje pridobil kalorije. Tako sem vsak dan pojedel dve 100-gramski čokoladi in povsem pričakovano se mi je ta priljubljena sladica do konca uprla. Danes sem ponosen na svojih 82 kilogramov in zadovoljen s svojim videzom, ki sem ga pridobil tudi z redno vadbo. Potrebno se je zavedati, da se ne izplača tvegati svojega življenja za ustrezanje trendom iz revij. Dvignite glavo, četudi imate kakšen kilogramček preveč, kajti lepota je v oblinah. Prisluhnite ljudjem, ki vam želijo dobro in spoznajte, da hrana ni vaš sovražnik. Vzpostavite red v prehranjevanju in se ga držite. Če pa mislite, da je dieta nujna, o njeni kvaliteti povprašajte strokovnjaka ali zdravnika, kajti nepravilno ravnanje s hrano vam lahko povsem uniči zdravje,“ svetuje Jernej vsem fantom in dekletom, ki se soočajo s podobnimi tegobami.
Sreča je odvisna od nas
Kot otrok se visokorasli glasbenik ni sekiral zaradi številke, ki jo je pokazala tehtnica. V času odraščanja, ko želiš ugajati, pa so se začele nabirati skrbi. "Slišal sem veliko opazk, ki so zadevale mojo težo in me naredile nesrečnega. Izgubil sem samozavest in nisem vedel, da lahko izgubim težo na zdrav način, kar pomeni z gibanjem in zdravim prehranjevanjem. Kadar je človek srečen, ga ljudje takšnega tudi vidijo in ga nikakor ne sprejemajo kot nekoga, ki se bori z odvečnimi kilogrami. Sicer pa živimo v dokaj tolerantni družbi do različnih ljudi. A kljub temu se prevečkrat zgodi, da so ljudje preveč omejeni. Človek je lahko najbolj srečen, kadar je zadovoljen sam s seboj."
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV