Malemu Bradleyju Burhousu so zdravniki odkrili redko srčno napako. Njegovo srce bije mnogo hitreje od običajnega, zato so mu prepovedali vsake aktivnosti, posledica katerih bi bila še hitrejši srčni utrip. Prepovedali so se mu smejati in mu ukazali, naj bo čim bolj miren. Pogumni 7-letnik je nehal divjati, kot to počnejo običajni otroci, ne sme se niti igrati doma ali na igrišču s 14-letnim Jackom in 12-letnim Daltonom ter 6-letno sestrico Maddison, in mora se izogibati vsem situacijam, v katerih bi se lahko pretirano razburil. Potem ko se je v začetku letošnjega leta onesvestil, so mu zdravniki postavili diagnozo ventrikularno tahikardijo. Med počitkom je njegov srčni utrip kar od 120 do 200 udarcev na minuto, kar je približno dvakrat toliko kot utrip povprečnega posameznika. Normalni srčni utrip je namreč od 60 do 100 udarcev na minuto oziroma je lahko pri fizično bolje pripravljenih še nekoliko nižji. Srce poganja kri prehitro, zaradi česar se lahko zgodi, da se srce nima časa dobro prekrvaviti, kar povzroči bolečine v prsnem predelu, vrtoglavico in omedlevico.Težavo je mogoče popraviti bodisi z ustreznimi zdravili bodisi s kirurškim posegom, a je pri določenih otrocih lahko operacija rizična. Če bi se stanje poslabšalo, bi srce lahko začelo fibrilirati, kar bi pomenilo, da možgani in mišice ne bi prejeli dovolj krvi.

Med igro je omedlel

Bradleyjeva mamica Toni Burhouse je v intervjuju povedala, da je Bradley maja letos med igro z bratcem nenadoma omedlel, nato pa so ga nenadoma odpeljali v bolnišnico. "Zdaj moramo ves čas paziti, da je miren. Ne sme se pretirano smejati oziroma ga moramo miriti, naj preneha s smehom, poleg tega mora ves čas počivati in ne sme delati skoraj ničesar, saj bi lahko že minimalna aktivnost pospešila njegov srčni utrip." Toni je še pojasnila: "Spomnim se, da je nekoč pritekel k meni in mi rekel, da ima občutek, kot da mu bo srce vsak trenutek skočilo iz prsi." Odzvala se je tako, kot bi se najverjetneje vsaka mati, ki želi svojega otroka o nečem poučiti. "Vsakič se mi je zdelo, da malce pretirava in sem mu odvrnila, da je to nekaj povsem običajnega, glede na to, da je ravnokar tekel. Nato pa se je nekega dne med igro z Daltonom onesvestil. Dalton mu je pomagal vstati in skupaj sta prišla v kuhinjo," se spominja. "Bradley je kričal od bolečine in videti je bil resnično šibak. Z možem Simonom sva ga odpeljala v bolnišnico in najprej pomislila, da ima šum na srcu." Zdravniki so ga temeljito pregledali in ugotovili redko motnjo, ventrikularno tahikardijo.

Igra igrice in se ne sme smejati

Pri otrocih je sicer taka okvara redka, pogosteje do tega pride pri starejših, posebej pri tistih, ki so že doživeli infarkt. Namesto da bi se igral z drugimi otroki na igrišču, Bradley zdaj igra videoigrice. "Trenutno ne sme početi ničesar. 7-letnega otroka je neverjetno težko ohranjati mirnega in tihega. Kupila sva mu igralno konzolo ... Ni najbolje, a tako se lahko vsaj za nekaj časa zaposli," je povedal oče. "Od diagnoze se je zredil za dve konfekcijski številki in malce sva že zaskrbljena, saj se ne sme gibati," sta zaupala starša, ki upata, da bo Bradley kmalu na vrsti za poseg. "Medicinsko osebje nama je svetovalo, naj ne iščeva preveč informacij o njegovem stanju, da naju ne bi preveč razburilo," sta še povedala. A kot pravita, jima trenutno največjo težavo povzroča, kako 7-letniku dopovedati, naj se ne smeji.

Stari rek sicer pravi, da je smeh pol zdravja. Je naraven odziv zdravega človeka na določeno komično ali razvedrilno situacijo, pojavlja se pa tudi kot izraz olajšanja po prenehanju nevarnosti. Smeh igra pomembno vlogo v medosebnih odnosih in daje čustven kontekst verbalnemu sporočanju, običajno gre za izraz pozitivnih čustev, veselja, lahko ga izzove tudi recimo žgečkanje. Običajno se otroci smejijo veliko več kot odrasli. Dojenček naj bi se v povprečju nasmehnil okoli 300-krat na dan, odrasel človeka pa okoli 20-krat na dan. Robert Provine, ki proučuje smeh, je prepričan, da je smeh »primitivna in nezavedna vokalizacija«. Nevrofiziologija kaže, da je smeh povezan z aktivacijo ventromedialne prefrontalne možganske skorje (t. i. čustveni predeli skorje), ki proizvaja hormone sreče – endorfine. O pozitivnem učinku smeha na delovanje krvnih žil so prvič poročali leta 2005, ko so v raziskovalnem centru univerze v Marylandu opravili raziskavo, ki je pokazala, da smeh povzroči, da se žile razširijo, pretok krvi pa se poveča. Sprošča se dušikov oksid, ki zmanjšuje vnetja in zmanjšuje nalaganje trombocitov. Smeh naj bi zmanjšal tudi količino stresnih hormonov, kot sta kortizon in adrenalin, ter fizično bolečino. Kljub vsemu pa ima smeh lahko tudi negativne posledice. Preveč smeha lahko povzroči pretirano vzhičenost, pri določenih posameznikih se lahko pojavljajo tudi izpadi smeha, predvsem pri osebah z nevrološkimi motnjami, multiplo sklerozo in Parkinsonovo boleznijo. Te osebe med smehom nimajo prijetnega občutka. Za osebe z manično depresijo in za shizofrene osebe je značilno nasprotno – ne razumejo humorja in se s težavo razveselijo. Izbruh smeha je neobičajen, človek tedaj ne more nadzorovati smeha oziroma vedenja, včasih pa privede celo do kratkega obdobja nezavestnosti. Nekateri izbruhe smeha primerjajo z epileptičnimi napadi.

Kaj se dogaja v telesu?

Smeh ima prav za prav podoben učinek kot mini aerobna vadba. Pospeši srčni utrip in pospeši krvni pretok, trebušne mišice se začno intenzivno krčiti, prsni koš pa se pri tem spušča in dviga. Poleg tega, da močno obremeni trebušne mišice in (ob pretiranih izbruhih) nekoliko obremeni tudi srce, ker pospeši srčni utrip, smeh močno vpliva tudi na obrazne mišice. Med smehom naj bi aktivno delovalo 15 obraznih mišic. Čeprav je izboljšanje prekrvavitve za večino koristno, se morajo smehu vseeno izogibati osebe z ventrikularno tahikardijo, saj prehitro bitje srca lahko povzroči smrt.