Zadovoljna.si
Okrasek na božičnem drevescu

Novice

Srečen božič vsem!

Savina Hrs
24. 12. 2008 15.31
0

Praznični dnevi okrog božiča in novega leta so polni drobnih lučk. Vendar svojih domov in ulic ne odevamo v svetlobo le zaradi olepševanja in krašenja. V tem se skriva še druga dimenzija – z umetno svetlobo "pomagamo soncu“, da ne omaga.

Okrasek na božičnem drevescu
Okrasek na božičnem drevescuFOTO: iStockphoto

Dan Jezusovega rojstva

Pravi datum Jezusovega rojstva ni bil nikoli natančno ugotovljen. V samem začetku krščanstva so se verniki bolj osredotočali na praznovanje njegovega vstajenja, postopoma pa so želeli praznovati tudi dan Odrešenikovega prihoda na svet. Sprva so ga na različnih koncih praznovali ob različnih časih, neredko spomladi. Zaradi potrebe po poenotenju pa so določili dan, ko naj vsi kristjani praznujejo ta pomembni dogodek. Dan Jezusovega rojstva (25. december) so izbrali v tretjem stoletju in sredi četrtega je bil že močno zasidran v praksi.

Nepremagljivo sonce

Kot večina praznikov je bil tudi božič umeščen v tedaj aktualno situacijo. Zunanja podoba in način praznovanja sta v glavnem ostala enaka, spremenila se je le vsebina. Pripadniki rimske oziroma poganske religije so praznovali dan nepremagljivega sonca, dies natalis soli invicti. To je bil izraz veselja, da sonce (potem ko je z vsakim dnem njegova moč vse bolj ugašala in so se dnevi krajšali) ni potonilo v podzemlje, ampak je začelo spet vstajati.

Človek pomaga bogu

Svetloba ima v vseh verah močan simbolični naboj in verniki boga zlahka vidijo kot prinašalca svetlobe. Prihod luči v naravi je spremljal prihod luči v človekovo notranjost. Pri tem pa je sam bog dobil človeško pomoč. Ljudje so s prižiganjem luči simbolično dajali ogenj soncu oziroma bogu, saj ga je njemu zmanjkovalo in se nikoli ni vnaprej vedelo, če mu bo uspelo zmagati.

Ime praznika

Slovenski izraz za božič ima korenine v poimenovanjih slovanskih bogov. Pred prihodom krščanstva na naše področje so se tukajšnji ljudje veselili rojstva Svarožiča, sina slovanskega boga sonca Svaroga. Vsako leto znova se je rodil kot mlado sonce v zimskem solsticiju. Tako je tudi poimenovanje praznika sledilo že umeščenemu nazivu. Izpeljanka iz Bog – božič prekrije Svarožiča.

Rojstvo dobrega

Ne glede na različna ozadja in zunanjo podobo pa je najpomembnejše jedro praznika. Rojstvo novega, dobrega, ki nežno premaga temo. Ranljiv in nedolžen otročič, ki v srca prinese luč, zlahka nagovori vernike različnih religij in ateiste. Dokler smo ljudje dovzetni za tak nagovor, ostaja upanje, da svet ne bo potonil v temo. Srečen božič vsem!

Sonce vsako leto premaga temo.
Sonce vsako leto premaga temo.FOTO: iStockphoto
Okraski na smrečici pomagajo soncu v času solsticija.
Okraski na smrečici pomagajo soncu v času solsticija.FOTO: iStockphoto


UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 658