Zgodovina praznovanja

Zmotno je prepričanje, da se je praznovanje božiča začelo z Jezusovim rojstvom, že več stoletij pred tem so namreč nekdanji Evropejci obhajali svetlobo in rojstvo v najtemnejših dneh zime. Premnogi ljudje so se razveselili zimskega solsticija, ko je hudi del zime pojenjal in ko so se lahko nadejali daljših dni in toplote, ki jim jo bo naklonilo sonce. V Skandinaviji so severnjaki slavili Yule oz. zimski solsticij, in sicer od 21. decembra skozi ves januar. Očetje in sinovi so kot priznanje, da se je sonce naposled vrnilo, nanosili drv in kuriva, ki so jih potem seveda sežgali. Ljudje so se nato gostili in praznovali, vse dokler ni ogenj dogorel oz. je zmanjkalo kuriva, kar je včasih trajalo tudi do 12 dni. Severnjaki so verjeli, da vsaka iskra ognja predstavlja novega pujska ali telička, ki se bo skotil v prihajajočem letu. Konec decembra je bil idealen čas za praznovanje v drugih predelih Evrope. V tem času leta so zaklali večino živine, ki jim je tako pozimi ne bi bilo treba krmiti. Za mnoge je to bil edini čas v letu, ko so imeli na razpolago zaloge svežega mesa. Poleg tega je to bilo tudi obdobje, ko se je večina vina in piva, ki so ga proizvedli čez leto, fermentirala in so ga končno lahko zlili po žejnih grlih. V Nemčiji so ljudje v času praznika sredi zime častili poganskega boga Odina. Ljudje so se ga nadvse bali, saj so verjeli, da je ponoči na svojih "preletih" opazoval ljudi in se potem odločal, koga bo nagradil in koga kaznoval. Zaradi njegove nočne prisotnosti so mnogi raje ostajali v varnem zavetju svojih hiš.

Krščanski božič

Bistvo krščanskega božiča je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa. Sveto pismo (Lukov evangelij) pravi, da sta se Jožef in Marija odpravila v Betlehem v času, ko je bila Marija že visoko noseča. V mestu nista mogla dobiti prenočišča, zato sta se zatekla v hlev. Tam je Marija domnevno 25. decembra rodila Jezusa in ga položila v jasli, ker druge postelje zanj nista imela. V spomin na ta dogodek kristjani postavljajo jaslice.

 Kdaj praznovati?

25. december, datum, ko se praznuje božič, naj bi po mnenju nekaterih izbral rimski cesar Konstantin, da se je ujemal z rimskim praznovanjem boga Sonca. Drugi so prepričani, da je papež Julij I. določil božič kot praznik Jezusovega rojstva. Koptska, jeruzalemska, ruska, srbska in gruzijska pravoslavna cerkev pa božič praznujejo 7. januarja, ker še vedno uporabljajo julijanski koledar.

Postavljanje božičnega drevesca

Navada pošiljanja voščilnic in okraševanja božičnega drevesca ima le malo skupnega s krščanstvom, prva božična drevesca so namreč začeli postavljati v začetku 15. stoletja v Estoniji. Drevo so ob začetku praznika postavili na sredo trga, okoli njega pa se je plesalo, pilo in pelo. Na koncu praznikov so drevesce vedno zažgali. Na območju Nemčije so božično drevesce začeli uporabljati v 16. stoletju, ko so jelko postavili pred cerkvijo kot simbolno drevo iz raja, s katerega je Eva utrgala prepovedano jabolko.

Ameriški božič in njegov Božiček

V novejšem času se pri nas uveljavlja tudi druga oblika praznovanja božiča, ki nikakor ni povezana s krščanstvom. Ker gre za nov pojav, še nima uradnega imena, imenujemo pa ga ameriški božič, ker je k nam prišel iz Amerike. Osrednja osebnost te oblike praznovanja božiča je Božiček, v rdeče oblečen mož, ki prinaša darila. Dobri mož z vrečo daril v krščanstvu ne obstaja, vizualno podobo je namreč dobil šele z oglasom kokakole v 30. letih prejšnjega stoletja. V praksi je ameriški božič zelo potrošniško usmerjen praznik, povezan s kupovanjem velike količine daril, s pisanjem čim večjega števila voščilnic, s čim večjo božično jelko in z veliko okraski.

Kakorkoli že, če ste postavili božično jelko in jaslice, poslali voščilnice in verjamete v Božička ali ne, želimo vam, da ta dan preživite z ljudmi, ki jih imate radi. Srečen božič!