Zadovoljna.si
Stres lahko vodi v bolezen.

Argeta Delight

Ste v stresu?

Z.K.
05. 06. 2012 11.03
0

Doživetje posameznika, ki se pojavi v položaju, ki mu ni kos oziroma se počuti preobremenjenega, z eno besedo imenujemo stres. Današnji hiter tempo življenja nas sili k hitenju in površnemu življenju, naloge in skrbi se kopičijo, življenjski zapleti pa sčasoma presežejo sposobnosti in zmogljivosti. Čezmerni stres povzroča številne zdravstvene težave in lahko vodi v prezgodnjo smrt. Tisti, ki ste mu pogosto izpostavljeni, se z njim čim prej soočite in ga premagajte.

Lahko je negativen ali pozitiven

Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odziv posameznika na vsako spremembo, ki se ji moramo prilagoditi. Stres je lahko pozitiven, če doživljamo spremembe kot izziv, največkrat pa je negativen, saj je takrat, ko imamo občutek, da zahteve okolja presegajo naše zmožnosti, zdravju škodljiv. To velja predvsem takrat, kadar je obdobje stresa daljše in se telo ne uspe povrniti v prejšnje stanje. Telo tako postane kronično izčrpano, poveča se tudi možnost bolezni. Telo človeka, ki je stalno v stresu, nadaljuje izločanje kortizola in drugih hormonov, kar slabi imunski sistem. To znižuje dejavnost celic, ki uničujejo tujke v organizmu.

Odzivi so različni

V življenju je stres praktično neizogiben. Gre za odziv organizma na potencialno škodljiv dejavnik, imenovan stresor. Ljudje se različno odzovemo na zunanji dejavnik, kot je na primer napad ter na notranji dejavnik, kot je na primer žalost. V telesu se tako sproži stresna reakcija, ne glede na to, ali je nevarnost velika ali ne in brez ozira na to, ali položaj v resnici lahko obvladujemo. Odziv na stresor je odvisen od vsakega posameznika, določajo ga predvsem osebnost, izkušnje ter okolje, v katerem živi. Kadar se znajdemo v stresnih okoliščinah, naše telo odgovori s tvorbo hormonov, kot sta kortizol in adrenalin, ki vodita v spremembe srčne frekvence, krvnega tlaka, presnove in telesne aktivnosti, s čimer izboljšata splošno sposobnost telesa za boj ali beg. Fizične in hormonske reakcije na pretirano nervozo se kažejo tudi kot tesnoba v prsih, glavobol, pomanjkanje koncentracije, bolečine na nenavadnih mestih, trzanje mišic, zamegljen vid in panični napadi.

Premagajte ga!

Prvi korak k manj stresnemu življenju je ta, da stres prepoznamo in si ga priznamo, saj ga šele takrat lahko začnemo obvladovati. Raziskave so pokazale, da so v pomoč različne vaje za sproščanje, ki zvišujejo dejavnost celic, ki uničujejo tujke v organizmu in na ta način krepijo imunski sistem. K obvladovanju stresa pripomorejo tudi drugi dejavniki, predvsem zdrav in uravnotežen način življenja. To vključuje zdravo hrano in več gibanja, po možnosti na svežem zraku. Pomembni so tudi odnosi v družini, delovnem in bivalnem okolju, ki močno vplivajo na razpoloženje. Predvsem pa je pomembno poznavanje samega sebe in razumevanje povezave med tem, kar nam povzroča stres in našo reakcijo.

Sodelujte v nagradni igri Argeta Delight in osvojite čudovite nagrade. Več podrobnosti TUKAJ.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 658