Zadovoljna.si
image (28)

Novice

Tetoviranje žensk skozi zgodovino

Z.K.
31. 01. 2013 16.19
2

Mnogi tetovaže obravnavajo kot moderni fenomen, vendar knjiga "Bodies of Subversion", ki govori o ženskah in tetovažah skozi zgodovino, prinaša nov pogled, saj razkriva, da sega tovrstno okraševanje telesa veliko globlje, kot si morda mislimo: od žensk, ki so bile tetovirane kot del indijanskih obredov, pa vse do višjih razredov vitkorijanske družbe, ki so oboževali tetovaže. Tetoviranje je bilo namreč več stoletij del prikrite prevratniške subkulture.

Tetovirana je bila že leta 1858

Dandanes tetovaže predstavljajo trend, ki je vse bolj priljubljen po vsem svetu. Za tovrstno okrasitev telesa se posamezniki odločajo, ker si preprosto želijo okras ali s tetovažo nekaj sporočajo. Vendar to ni veljalo pri Olivii Oatman, ki naj bi bila ena izmed prvih tetoviranih žensk. Njena zgodba se je začela, ko jo je ugrabila skupina Indijancev Yavapas, ki živijo na območju Arizone. Takrat ji je bilo le 13 let, ugrabili pa so tudi njeno tri leta mlajšo sestro Mary Ann. Preostale člane družine so umorili v pokolu "Oatman". Dekleti sta kot ujetnici s svojimi ugrabitelji ostali približno leto, z njima so ravnali kot s sužnjama, večkrat so ju tudi pretepli. Rešila ju je skupina Indijancev Mojave, ki so dekleti zamenjali za dva konja in nekaj odej. Odpeljali so ju v svojo vas v puščavi Mojave in postali sta enakovredni članici njihovega plemena. Mary Ann je zaradi podhranjenosti kmalu umrla, saj je leto dni po njunem prihodu območje prizadela huda lakota. Še pred njeno smrtjo so obe s sestro tetovirali, na Mary Ann so naredili plemenske tetovaže – ravne linije po bradi, kar je pomenilo zagotovo pot v naslednje življenje. Olive je torej svojo prvo tetovažo dobila že leta 1858, dandanes pa je tetoviranje postalo svetovno priljubljeni trend.

Priljubljene so bile tudi v višjih slojih

Tetoviranje je že dolgo del polinezijske kulture, sledi tetovaž pa so najdene tudi na mumificiranih ostankih starodavnih egipčanskih svečenikov in svečenic. Pojavile so se tudi v 19. stoletju v visokih viktorijanskih družbah, kjer so bile nujen "dodatek" žensk iz višjih razredov. Celo kraljica Viktorija, ki je vladala v obdobju od 1837 do 1901, naj bi imela tetovažo. Ta je prikazovala bengalskega tigra, ki se bori s pitonom. Tudi mati najpomembnejšega britanskega državnika 20. stoletja Winstona Churchilla je imela tetovažo na zelo vidnem mestu – kačo okoli zapestja. Ženske iz višjih slojev so s tetovažami naredile feministično potezo in simbolično svoje telo vzele v svoje roke, saj na drugih področjih niso imele veliko moči. Vendar tetovaže v tistem času niso povsod imele enakega pomena, nekatere ženske so namreč na silo potetovirali in jih uporabili kot atrakcijo v cirkusu, kjer so morale nastopati kot "spake".

Tetovaža kot svobodna odločitev

Priljubljenost tetovaž je upadla med drugo svetovno vojno, tako je moralo miniti približno 40 let, da so spet postale priljubljene, in sicer v 70. letih skupaj s feminističnim gibanjem, ki je bilo takrat v porastu. Šlo je za svobodo odločanja žensk, ki so s tetovažami izražale pravico do svobodnega ravnanja s svojim telesom. Od takrat so tetovaže postajale vse bolj priljubljene, v 90. letih pa že nekaj običajnega. Njihov porast so sprožili tudi zvezdniki, ki javnosti ponosno razkazujejo svoje tetovaže. In ne nazadnje, obstajajo ženske, ki so preživele raka na prsih, s poslikavo pa so pokrile znake, ki jih je na njihovem telesu pustila amputacija.

Pridružite se nam na Facebooku, to lahko storite s klikom na

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 646