Podobnih zgodb je veliko

Annina zgodba niti približno ni osamljen primer. V poročilu, ki ga je pred dnevi objavil ameriški statistični urad, je hišnih pomočnic, varušk in negovalk s podobno usodo zelo veliko. Anna je del sistema nevidnih delavcev, ki ga večinoma sestavljajo priseljenke in ženske iz manjšin. Te izkoriščane posameznice številnim bogatim Američankam in Američanom v hitrem tempu življenja omogočajo, da normalno funkcionirajo. ''Varuške, čistilke in negovalke igrajo ključno vlogo v ameriškem gospodarstvu,'' so zapisali v poročilu, ''a so očem javnosti skrite, hitro nadomestljive in pogosto zlorabljene. Delo hišnih pomočnic v Ameriki predstavlja dediščino suženjstva in tradicionalne neenakovrednosti na podlagi rase in spola.''

Iz poročila je razvidno, da je nizko plačilo nekvalificiranih ameriških delavcev sistemski problem. 23 odstotkov gospodinj za svoje delo dobi plačo, ki je veliko nižja od zakonsko predpisanega minimalnega plačila v ZDA. Nekatere so prikrajšane tudi za sicer samoumevne ugodnosti, kot so zdravstveno zavarovanje in plačano odsotnost z delovnega mesta zaradi bolezni. Situacija tistih, ki živijo v stanovanju svojih delodajalcev, je še slabša: kar 67 odstotkov teh namreč prejema plačo, ki je veliko nižja od zakonsko določene meje. Kako se to lahko zgodi? Ameriška zakonodaja na področju zagotavljanja minimalne plače, plačevanja nadur, bolniške odsotnosti in dopusta izvzema hišne pomočnice in varuške. ''Delavci, ki skrbijo za naše družine in dom, ne zaslužijo dovolj, da bi lahko dostojno živeli,'' je medijem dejala Ai-jen Poo, direktorica združenja ameriških gospodinj. ''Delati morajo v izjemno nepredvidljivih in ranljivih razmerah. In to ni dobro za nikogar.''

Sodobna oblika suženjstva

Kar hišne pomočnice loči od preostalih delavk in delavcev, je njihov osebni odnos z delodajalci, kar posledično povečuje možnost zlorabe. ''Delo za zaprtimi vrati, izven dosega kadrovske politike in pogosto tudi brez pogodb o zaposlitvi delavke pogosto postavlja v položaj popolne pokornosti in izpolnjevanja vseh muh delodajalcev,'' je zapisano v poročilu. ''Gospodinje so v svojem delovnem okolju največkrat prepuščene same sebi in nimajo sodelavcev, ki bi se jim lahko zaupale in jim potožile o krivicah, ki se jim godijo.'' Nik Theodore, docent na univerzi Illinois v Chicagu in soavtor poročila, je ameriškim medijem ob objavi šokantnih podatkov dejal, da težave izvirajo tudi iz zgodovine razvrednotenja ženskega dela. ''Njihovega truda pogosto sploh ne dojemajo kot dela v pravem pomenu besede,'' je dejal. ''Delo gospodinj je precej podobno sodobnim oblikam suženjstva, pri katerem so delavci izolirani v domovih svojih 'lastnikov' in prisiljeni opravljati fizično zahtevna ter nevarna dela,'' je prepričan Nik.

Prvo poročilo o težavah nekvalificiranih in ilegalno zaposlenih delavk in delavcev je bilo objavljeno na podlagi pogovora z več kot dva tisoč gospodinjami iz 71 zveznih držav in 14 urbanih območij v Združenih državah Amerike, njegovi ustvarjalci pa so želeli ljudstvo soočiti s še kako aktualno problematiko in vladi namigniti, da je čas za spremembe te politike. Število neprijavljenih hišnih pomočnic se je v zadnjih letih v Ameriki močno povečalo in danes naj bi jih bilo več kot 720 tisoč. Številka naj bi močno narasla sploh po tem, ko so iz splošnega popisa delovnih mest izločili pomočnice, ki jih pošiljajo agencije, in tiste, ki delajo v zasebnih podjetjih. Njihov položaj naj bi se po izsledkih poročila v zadnjih letih konstantno slabšal. Ameriška javnost je bila po objavi poročila nad podatki naravnost šokirana. Do zdaj so bili namreč prepričani, da se to v državi, kot je Amerika, pač ne more zgoditi.

Nekaj hišnih pomočnic, ki so v večini primerov hkrati tudi čistilke, varuške in negovalke, je zaposlenih v domovih enega odstotka zelo bogatih Američanov, ki si jih privoščijo kot modno muho. Velika večina pa jih dela za aktivne družine srednjega razreda, ki imajo dovolj visok prihodek, da si lahko privoščijo pomoč pri vsakdanjih gospodinjskih opravilih. Te delavke namesto njih opravljajo dela, ki so običajno precej zamudna in za večino tudi precej nečastna. Poročilo je razkrilo, da kar 60 odstotkov gospodinjskih pomočnic več kot polovico prihodka porabi za najemnine ali hipoteke, 20 odstotkov naj si jih ne bi moglo privoščiti niti vsakodnevnega toplega obroka. Kar 65 odstotkov naj ne bi imelo urejenega zdravstvenega zavarovanja, le 9 odstotkov pa naj bi jih plačevalo socialne prispevke.

Potrebne so spremembe

V zadnjem delu poročila o nekvalificiranih delavcih v ZDA so zapisana priporočila za izboljšanje alarmantnega stanja v skupini gospodinjskih pomočnic. Vladi svetujejo, naj v pravno ureditev področja zaposlovanja in delavske politike spet vključi tudi sektor nekvalificirane delovne sile. Tudi varuške, hišne pomočnice in negovalke si po njihovih besedah namreč zaslužijo vsaj minimalno plačilo za svoje delo in vse ugodnosti, ki jih imajo kolegice, zaposlene v drugih sektorjih. Prav tako si zaslužijo varno in zdravo delovno okolje.