Ste pred izidom vsakega albuma enako vznemirjeni?

Seveda, vsakič. Težko čakam na odziv ljudi na projekt, ki sem ga dolgo pripravljal. Vedno je to skupinsko delo velike skupine ljudi, vloženih je veliko čustev, energije. Vsakič, ko končaš snemanje, se počutiš praznega, ker imaš občutek, da si dal vse iz sebe. Potem nekaj časa le poslušaš, kaj si naredil, nato sledi meni najmanj ljubi del govorjenja o projektu, intervjuji, na koncu pa najslajše – turneja.

Zadnji album, ki ste ga izdali, Da Capo, je bil pretežno klasičen, vaš novi projekt Opet si pobijedila pa je romantičen, a tudi žalosten na trenutke. Zakaj?

Res je. Album je tudi malce žalosten. Ampak tako obdobje je za mano. Ne morem peti o zabavi, če se nisem zabaval. Vseeno mislim, da album ni preveč žalosten.

Glede na to, da ste medijsko izpostavljeni, ljudi poleg vaše glasbe zanima tudi vaše zasebno življenje. Ste se že navadili na to?
Navadil sem se na to, da zasebnega življenja nimam. Trudim se, da sem to, kar sem, od jutra do večera. Nisem tip človeka, ki bi se pretvarjal.

Nekoč ste izjavili, da se trudite v vsem medijskem vrvežu ostati normalni. Kako vam to uspeva danes?

Zaenkrat mi uspeva super. Izbiram prijatelje in sodelavce, ki so normalni in to je to. Ne vem, kaj bi se mi moralo zgoditi, da bi se spremenil. Trudim se biti to, kar sem, ker mi je tako lažje. Včasih naredim napako, a vsi smo le ljudje.

Na sceni ste že 24 let, kaj je tisto, kar vas po vsem tem času žene naprej?

Prijazni in dobri ljudje, ljubezen, sreča. Včasih me ženejo tudi slabi trenutki, saj veste, kako pravijo, kar te ne ubije, te krepi. Včasih me navdihnejo ravno težki trenutki, a kot vedno rad rečem, najprej gremo skozi temen tunel, a nas na koncu vedno čaka luč. Res pa je, da sem se sam zadnje čase sprehajal bo zelo dolgem tunelu. Imel sem občutek, kot da sem v predoru Karavanke. (smeh)

Zadnje mesece smo lahko veliko brali o vaši ločitvi, z ženo Ivano sta se namreč po 12 letih razšla. Govoric je bilo kar nekaj, kakšna pa je resnica?

Povejte mi, kaj ste slišali, in vam bom povedal, ali je to res. (smeh)

Govorilo se je, da ste ženo zapustili, ker vas je varala …

Pojma nimam. V to se nisem spuščal. Verjamem, da kar ne veš, ne boli. Nisem preverjal, ali me je nekdo varal. Poleg tega to nikakor ni bil razlog za najino ločitev. Sicer pa, če nekdo vara, je to njegova stvar. Sam bo moral odgovarjati za svoja dejanja in posledice slednjih. Nisem moški, ki bi se s tem obremenjeval, saj nisem prav nič ljubosumen. Zavedam se, koliko sem vreden in kakšna bi morala biti oseba, ki je z mano.

Kljub ločitvi sta z Ivano še vedno uspešna poslovna partnerja. Kako vam je uspelo ločiti poslovni in intimni odnos?

Ivana je izjemna oseba in še vedno izvrstno sodelujeva. Odlično funkcionirava kot poslovna partnerja in kot starša najine hčerke Pie. Razvila sva nek odnos, znotraj katerega težko verjamem, da se bova oddaljila. Kadar koli. Kot človeka sva karmično zelo povezana, to, da nisva zdržala v zakonu, pa je morda le formalnost. Če ne moreš biti 100-odstotno z nekom in obratno, potem je bolje, da ostaneš prijatelj. Ponavljam pa, da se nisva ločila zaradi tretje osebe.

Je v tem obdobju nastala kakšna nova pesem?

Seveda, z mojim botrom sva kar naprej skupaj in sva skupaj preživljala ta čas. On je pisal pesmi, potem sem jih jaz malce prilagodil in preuredil. Veliko pesmi je nastalo v tem obdobju …

Kljub težkemu obdobju, ki je za vami, pa ste menda spet srečno zaljubljeni …
Sem, da.

Kdaj pa po vaših izkušnjah nastajajo boljše pesmi, ko ste žalostni ali ko ste veseli?

Ko se združi to oboje. Ne glede na to, kako nemogoče se to sliši.

Veliko vaših pesmi poje o usodni ženski, ki jo srečate in se vanjo za vedno zaljubite, zato moram vprašati: Verjamete v usodo?

Vi ne? Vse je usoda. Začne se že s tem, da od milijon spermijev, ki tečejo proti jajčecu, en preživi. Usoda je to, da danes sedim tukaj, da se pogovarjam z vami, da se smejiva. Nasmeh je zelo pomemben dandanes, ker širi pozitivno energijo.

Od kod črpate največ pozitivne energije?

Razveselijo me majhne stvari. Sončen dan, zdravje, da imam dva prijatelja, za katera vem, da bi umrla zame in jaz za njiju. Da imam okoli sebe ljudi, ki mi ne črpajo energije, ne nergajo … Pozitivna energija, sreča, ki ni prav nič povezana z denarjem, materialnimi dobrinami. Poznam kar nekaj ljudi, ki so bogati, a nesrečni. Bolje je biti srečen in z manj denarja.

Kar naprej poslušamo o recesiji, bi lahko rekli, da se je dotaknila tudi vašega posla?

Manj ko je denarja, večja kot je recesija, raje ljudje hodijo na koncerte. Kriza je nedvomno prisotna, a mislim, da našega področja ni tako močno prizadela. Sicer pa, kot sem rekel že večkrat, Hrvati smo se že navadili živeti v krizi …

Imate občutek, da ljudje zdaj v teh časih na koncertih raje poslušajo vesele pesmi?

Niti ne. Poslušajo vse. Na mojih koncertih ni velike razlike med pesmimi. Ko pojem balado, ljudje glasno in močno pojejo z mano, ko so pesmi vesele, zraven še skačejo. Imam najboljše oboževalce, nekoč so na moj koncert prileteli celo neki Argentinci! Kar tako, le zaradi moje glasbe. To mi daje še več energije za nadaljnje ustvarjanje.