Na Zadovoljna.si smo vas v anketi vprašali, ali ste za odprto partnersko zvezo, in ugotavljali, ali podpirate nezvestobo. Večina je odgovorila, da ste odločno proti, in sicer kar 70 odstotkov vseh, ki ste glasovali. A zanimivo, ta odstotek so pomembno zvišale ženske. Kar 76 odstotkov jih zavrača nezvestobo, med moškimi, ki so glasovali, pa je 'le' 52 odstotokov takih, ki so proti varanju.

Biti proti nezvestobi še ne pomeni zvestobe

Partnerska terapevtka Veronika Seles pravi, da ljudje dejansko verjamemo v zvestobo in nam je zvestoba vrednota. A dejstvo je, da se nezvestoba dogaja. Tudi ljudje, ki jim je zvestoba pomembna vrednota, varajo. V življenju pride do situacije, do stresnih obdobij, ko človek naredi nekaj v nasprotju s svojimi vrednotami. Nezvestoba je lahko posledica nekih dogodkov v življenju, kdor vara, ni nujno slab človek, do tega lahko pride zgolj zaradi neke stiske. Zaradi klica na pomoč partnerju, ki ga ne opazi več. Zato ne gre obsojati tistih, ki varajo, saj se lahko za vsako zgodbo skrivajo hude stiske. Nekaj drugega pa je takrat, ko varanje postane način življenja.

Razlika v odgovorih med moškimi in ženskami pa je po mnenju Seleseve zanimiva, saj se zadnje čase kaže, da je med spoloma, kar se varanja tiče, vse večja izenačenost. Moški nič več ne vodijo.

Če ne veš, ne boli ...

Da nevednost ne boli, vas je odgovorilo 13 odstotkov. Partnerska terapevtka Meta Tavčar pravi, da takšen odgovor kaže na to, da nezvestoba resnično boli. In kdor odgovori, da nima nič proti varanju, samo da ne ve zanj, podzavestno odgovori, da je proti nezvestobi. Ker si nihče ne želi nečesa, kar ga lahko rani.
Za odprto razmerje je deset odstotkov tistih, ki mislijo, da je takšna zveza dobra, ker popestri razmerje. Je pa tu velika razlika med moškimi in ženskimi odgovori, saj je bila namreč skoraj četrtina moških za odprto razmerje iz tega razloga, žensk pa je bilo 6 odstotkov. Vsak četrti moški torej, po naši anketi sodeč, vidi varanje kot popestritev partenrskega razmerja, s čimer pa se ženske v glavnem ne strinjajo.

Zvesti samo v besedah

Podatki o tem, kako je z nezvestobo v dejanskem življenju, kažejo čisto drugačno sliko, kot kaže naša anketa. Seleseva je naredila anketo, v kateri je sodelovalo 132 oseb. Da so bili nezvesti, jih je odgovorilo kar 78 odstotkov. Med moškimi je bilo nezvestih 86 odstotkov anketiranih, med ženskami pa 72 odstotkov. Kot ugotavlja Seleseva, se je pokazalo, da prevladujejo priložnostna razmerja, flirti, serijske kratke afere, pri katerih niso vpletena čustva, sledijo jim ljubezenska razmerja z močno čustveno povezanostjo, torej afere slepe zaljubljenosti in dolgo trajajoče afere, ki lahko trajajo več let, lahko pa tudi skozi celotno obdobje že obstoječe zveze ali zakona in so zelo čustveno nabite. Pri moških se je pokazalo, da jim predstavlja najpogostejši vzrok za afero doživeti nekaj novega in razburljivega, ženskam pa izguba strasti in poželenja.

Kadar je nezvestoba dogovor

Odprta razmerja niso novost. Že samo ime pove, da gre za razmerje, v katerem je dovoljeno več, v katerem so možnosti odprte. Partnerja se strinjata, da imata lahko čustvene in telesne odnose z drugimi osebami. Če gre za zakonca, lahko govorimo o odprtem zakonu. Poznamo različne vrste odprtih razmerij.

Za nekatera razmerja je značilno, da dovoljujejo spolne odnose zunaj zakona, vendar ne čustvene nezvestobe. Takšen primer je svinganje. Imamo pa tudi primere, ko si partnerja postavita stroga pravila, tem razmerjem rečemo, da so poliamorna, niso pa odprta, kar se spolnosti tiče. Kakšna je razlika med odprtim razmerjem in poliamorijo? Odprto razmerje dovoljuje spolne aktivnosti zunaj primarne zveze, ni pa čustvene navezanosti. Pri poliamoriji pa gre za razmerja na čustveni ravni.