Velika noč ni le praznik kristjanov

Velika noč je največji praznik v krščanskem letnem koledarju in zato ga v državah, kjer je ta vera prevladujoča ali celo uzakonjena, praznujejo z vsemi častmi, v številnih pa je državni praznik tudi velikonočni ponedeljek, ko se je Jezus prvič prikazal dvema učencema na poti v Emavs. Vendarle pa je velikonočno praznovanje že zdavnaj preseglo meje krščanstva in tako ga v današnjem času praznujejo domala po vsem svetu ne glede na versko pripadnost. Že v daljni preteklosti je bil to čas slavja, praznovanja ter velikonočnih iger, kot so denimo valjanje in trkljanje pirhov ter krašenje jajčk. Danes je pomen druženja in povezovanja ljudi v veliki meri zamenjal komercialni interes in tako so v ospredje prišli čokoladni pirhi, zajčki, piščančki ter druge figure, ki jih povezujemo s tem praznikom.

V Združenih državah Amerike je v dvanajstih zveznih državah praznik že veliki petek in zato so tam banke, trgovine in šole že na ta dan zaprte. V preteklosti so imeli šolarji v ZDA v času velike noči dva tedna pomladnih počitnic, a se je to z leti zaradi preostalih državnih praznikov v nadaljevanju leta skrajšalo na teden dni. Številni Američani še danes ostajajo zvesti tradiciji in zato v velikonočnem času barvajo trdo kuhana jajčka ter si med sabo izmenjujejo košarice s sladkarijami. Popularen antropološki lik v ameriškem kulturnem okolju je tudi velikonočni zajček, ki v tem času hodi od hiše do hiše ter otrokom deli darove v obliki sladkarij ter pisanic. Na velikonočni ponedeljek ameriški predsednik na zelenici pred Belo hišo otrokom podarja velikonočna darila, v New Yorku pa se na velikonočno soboto vsako leto odvija velikonočna parada. Tudi v sosednji Kanadi sta državna praznika tako velikonočna nedelja kot tudi ponedeljek, v provinci Quebec pa tudi veliki petek.

Čehi in Slovaki na veliko noč 'šeškajo' ženske

Na zelo zanimiv način veliko noč praznujejo na Češkem in Slovaškem. V teh državah moški na velikonočni ponedeljek 'našeškajo' ženske s posebnim ročno izdelanim bičem, ki mu na Češkem pravijo pomlázka, na Slovaškem pa korbáč. Sestavljen je iz osmih, dvanajstih ali celo štiriindvajsetih vrbovih vej, ki so ponavadi dolge do dveh metrov, konice pa so okrašene z barvnimi trakovi. 'Šeškanje' seveda ni namenjeno povzročanju bolečin in trpljenja – legenda namreč pravi, da je ženske treba našeškati zato, da bodo v naslednjem letu ostale zdrave in lepe. Tradicionalno je lahko bila ženska, ki ni bila našeškana, užaljena, saj je to pomenilo, da ne privlači moških. Obiskovalci z biči v znak zahvale ponavadi dobijo obarvano jajce ter nekaj drobiža. Na vzhodnem Moravskem in v nekaterih predelih Slovaške pa so ženske poleg 'šeškanja' deležne tudi mokre budnice – moški jih namreč iz spanja zbudijo tako, da na njih zlijejo lavor mrzle vode. Ženske se moškim za storjena dejanja lahko po tradiciji maščujejo naslednji dan, ko smejo nanje zliti vedro hladne vode in s tem je velikonočna bitka med spoloma končana, moški in ženska pa sta si bot.

V skandinavskih državah velikonočni ogenj prižgejo na dan velike noči ob sončnem zahodu. Na Norveškem se v času velikonočnih počitnic in dopustov družine velikokrat odpravijo na smučanje. V kočah, v katerih bivajo, barvajo jajčka, tradicionalno pa je to obdobje pri njih tudi čas kriminalk, filmov o umorih in detektivskih zgodb, zato vsi televizijski kanali v tem času ponujajo pester izbor tovrstnih filmov, tudi knjigarne pa beležijo porast nakupa zgodb s kriminalno vsebino. No, njihova komercializacija v tem času ubira nekoliko drugačne strategije in zato so kartoni z mlekom, vrečke s kruhom in celo škatlice piškotov poslikani s stripi, slikami ali kratkimi zgodbami s kriminalno vsebino, kar se je v preteklih letih izkazalo za pravi prodajni hit. Na Finskem, Švedskem in Danskem družine poleg barvanja jajc praznujejo pravo malo noč čarovnic. Otroci se na velikonočno soboto oblečejo v čarovnice in od vrat do vrat zbirajo sladkarije v zameno za iz vrbe narejene mucke. Ta vrsta praznovanja je v bistvu mešanica ortodoksne tradicije, ki narekuje blagoslov domov z vrbovimi vejami ter skandinavskega izročila, v katerem osrednjo vlogo ob veliki noči igrajo čarovnice. Velikonočna pojedina v teh deželah je sestavljena iz lososa (in drugih vrst rib), krompirja, jajc in zelenjave. Na Finskem ribe velikokrat zamenja jagnjetina, za posladek pa si (predvsem protestanti) privoščijo še Mämmi (vrsta velikonočnega pudinga).