Združeni narodi so začeli praznovati 8. marec kot mednarodni dan žensk leta 1975, v mednarodnem letu žensk, dve leti pozneje, decembra 1977, pa je Generalna skupščina ZN s posebno resolucijo določila 8. marec za mednarodni dan žensk. Mednarodni dan žensk je namenjen praznovanju ekonomskih, političnih in socialnih dosežkov žensk. In ta dan je tudi primeren, da se ženske 'preštejemo' in preverimo, kako je z našimi položajem v družbi. Tako kot vsako leto, je tudi letos Statistični urad postregel z nekaj številkami.

Več nas je kot moških

Ženske sestavljajo več kot polovico prebivalstva Slovenije. Vendar je žensk več od moških šele med starejšim prebivalstvom. 1. oktobra 2012 je v Sloveniji živelo 2.058.123 prebivalcev; žensk je bilo 1.039.646, moških pa 1.018.477. Ženske so bile številnejše od moških med prebivalci Slovenije, starejšimi od 63 let. Žensk je v skupnem številu prebivalstva več kot moških zato, ker je njihova življenjska doba daljša od življenjske dobe moških. Deklica, rojena v Sloveniji v letu 2011, lahko pričakuje, da bo ob nespremenjenih razmerah umrljivosti dočakala starost 82,9 leta. Enaka življenjska doba, ki jo lahko pričakuje v letu 2011 v Sloveniji rojeni deček (76,6 leta), je bila za deklice izračunana že pred 22 leti.

Bolj smo izobražene kot moški

Med ženskami, starimi 15 ali več let, je bilo 1. januarja 2011 v Sloveniji terciarno (tj. posrednješolsko) izobraženih 19,6 %. Med moškimi jih je imelo tako stopnjo izobrazbe 15,3 %. Izobrazbena sestava žensk je najugodnejša v starosti 26–39 let. V tej starostni skupini jih je bilo terciarno izobraženih kar 39 %. Med ženskami z osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo od te jih je bilo skoraj 42 % starih 65 ali več let; med moškimi z osnovnošolsko izobrazbo pa je bilo 19 % takih, ki so bili stari 65 ali več let.

Smo pa slabše plačane …

Po podatkih Ankete od delovni sili je v Sloveniji v 3. četrtletju leta 2012 delovno aktivna prebivalka običajno opravila 38,9 delovne ure na teden, to je 2,3 delovne ure na teden manj, kot jih je v istem obdobju običajno opravil delovno aktiven prebivalec. Plače žensk ostajajo v povprečju nižje od plač moških. Po začasnih podatkih letne strukturne statistike plač so bile mesečne bruto plače žensk v Sloveniji v letu 2011 v povprečju za 4,6% nižje od mesečnih bruto plač moških. V letu 2011 so v povprečju prejele 1.542 EUR bruto, moški pa 1.616 EUR bruto na mesec. Tudi če so imele ženske enako izobrazbo kot moški, so v povprečju prejemale nižjo plačo od moških. Poudariti je treba, da gre za povprečja in da do razlik med spoloma prihaja tudi zaradi različne starostne, poklicne in izobrazbene strukture.

... in težje pridemo na vodstvene položaje

Decembra 2012 je največ delovno aktivnih žensk v Sloveniji opravljalo poklic prodajalke, in sicer nekaj več kot 7%. Delež zaposlenih žensk je večji od deleža zaposlenih moških v poklicih s področij vzgoje in izobraževanja, zdravstva, farmacije, prava, socialnega dela, računovodskih, knjigovodskih, kadrovskih in tajniških del, prodaje, osebnih storitev in storitev čiščenja. Vodstvene poklice še vedno opravlja več moških kot žensk: decembra 2012 je bilo med generalnimi direktorji in člani uprave v srednje velikih in velikih podjetjih približno 26% žensk.

Malo političark, a vseeno največ do sedaj

Na državnozborskih volitvah leta 2011 so ženske zasedle skoraj tretjino oziroma 29 poslanskih mest od 90, to je največ v samostojni Sloveniji. Na lokalnih volitvah leta 2010 – te so potekale v 208 občinah (v občinah Koper in Trebnje so bile zadržane) – je bilo izvoljenih 10 županj,730 občinskih svetnic in 2593 občinskih svetnikov.

Mame postanemo vse kasneje

V Sloveniji se povprečna starosti mater ob rojstvu prvega otroka od sedemdesetih let prejšnjega stoletja iz leta v letu viša. Takrat so bile ženske v Sloveniji, ki so prvič rodile, v povprečju stare manj kot 23 let, ženske, ki so prvič rodile v letu 2011, pa so bile v povprečju stare 28,8 leta. Povprečna starost mater ob rojstvu vseh otrok pa je v letu 2011 znašala 30,4 leta. V letu 2011 se je glede na leto 2010 povečala rodnost med ženskami, starimi 33–37 let.

Tveganje revščine največje pri ženskah, starih 75 ali več let

Stopnja tveganja revščine je za ženske višja kot za moške, to pomeni, da jih več živi v gospodinjstvih z razpoložljivim ekvivalentnim neto dohodkom pod pragom tveganja revščine. V letu 2011 je po začasnih podatkih živelo pod pragom tveganja revščine 15% prebivalk Slovenije. Stopnja tveganja revščine je bila najvišja pri starejših ženskah. V letu 2011 je po začasnih podatkih živela pod pragom tveganja revščine skoraj četrtina žensk, starih 60 ali več let (24,1%), in več kot tretjina žensk, starih 75 ali več let (34,6%).