Znotraj newjerseyskega vladnega oddelka za upravljanje z zapori, ki je med ljudmi poznan tudi z imenom 'Oddelek za korupcijo', obstaja posebna zaporniška enota. Gre za enoto z lastnim poslopjem, ki so jo ustvarili kot posledico naraščanja kriminalnih tolp v New Jerseyju. Njen namen je, da bi se domnevni člani tolp znotraj državnih zaporov udeleževali programa, kjer se zapornike, osumljene članstva v tolpah, spodbuja, da prijavijo posameznike, ki se zbirajo v tovrstnih toplah. Hkrati pa jih želijo poučiti o razlogih, zakaj se ni dobro združevati v danes tako popularnih zločinskih tolpah. Na žalost pa zaporniška uprava in nadzorni uslužbenci, ki bdijo nad zaporniki, ne prinašajo načrtovanih ciljev programa, temveč ustvarjajo ravno nasproten učinek. Članstvo v tolpah se namreč krepi, saj se v tej instituciji združujejo sami domnevni člani tolp, poleg tega pa jih v združevanje močno spodbuja še ravnanje paznikov oziroma uslužbencev. Ti se namreč poslužujejo enakega obnašanja kot tolpe in se kratko malo požvižgajo na zakone, politiko ter predpisane postopke. Namesto tega jemljejo pravico v svoje roke.
Eden izmed paznikov se je naposled le naveličal grdega ravnanja svojih kolegov v odnosu do zapornikov, zato se je odločil prebiti zid molka. Pri tem je šel tako daleč, da je enemu jetniku izročil kamero, da bi od znotraj na skrivaj posnel, kaj se v resnici dogaja in o čemer se je do tedaj samo špekuliralo. Če bi se paznik sam podal v prijavljanje, bi najbrž tvegal, da bo v tem početju osamljen in neuspešen. V preteklosti so že poskušali navezovati stike s številnimi vplivnimi ljudmi in uradi, ki se ukvarjajo s problematiko prekomerne uporabe sile in nasilja v zaporih, saj so med drugim celo stopili v stik s predsednikom ZDA, senatorji, televizijskimi voditelji, novinarji, štirimi največjimi medijskimi hišami, vendar je bilo vse zaman. Zdaj je ta informacija dobila zadoščenje z objavo na svetovnem spletu, da bi lahko ves svet videl, kaj se dogaja. Če zanemarimo teptanje drugih ustavnih pravic, pa ne moremo mimo dejstva, da je bil grobo kršen njen osmi amandma, ki prepoveduje nesorazmerno kaznovanje in kruto ter neobičajno ravnanje. Posnetki prikazujejo resnico, katere rezultat je v tem, da zaporniška ustanova pošilja domnevne člane tolp nazaj na prostost še bolj zločinsko nastrojene, kot so bili ob zaprtju.
Vse za prostost
Nobenega dvoma ni, da so ti zaporniki ob izpustitvi popolnoma nepripravljeni za soočenje s svetom. Znotraj institucije namreč niso deležni nobene resocializacije in rehabilitacije, saj ljudi zaprejo in jih onesposobijo za normalno funkcioniranje. Zapornik z imenom Omar Brodway je vse to snemal šest mesecev v upanju, da mu bodo posnetki omogočili izpustitev iz zapora. Pri tem mu je stal ob strani producent filma, ki bo kmalu ugledal luč sveta in se trenutno v podobi napovednika pojavlja na internetu. Douglas Triola, soustvarjalec tega filma, je v intervjuju na filmskem festivalu povedal, da se je enkrat z Omarjem telefonsko pogovarjal o snemanju, ko je zaslišal v slušalki tri glasne udarce, Omar pa je ob tem nepričakovano izginil. Kasneje mu je sporočil, da je moral takoj odložiti slušalko in zbežati, saj so moškega, ki je stal ob njem, umorili.
Ko si država zatiska oči
"Jetniki, kot so Mumia, so pozneje odkrito spregovorili o grozljivih pogojih življenja, v katere so prisiljeni. Družba pa jim obrne hrbet, saj nanje gleda kot na odvečno populacijo. Ko so namreč enkrat zaprti, jih zunanji svet obravnava kot kriminalce in v njegovih očeh izgubijo značaj humanosti. Zapori povedo več stvari o naši družbi, kot jih povedo sama kazniva dejanja zapornikov. Kakšno pravico imamo zapreti nekoga, ki je prekršil družbene norme ter ga potem iz dneva v dan izpostavljati nasilju? Kaže, da sta v teh pogojih edini funkciji zapora ustvarjanje še večje stopnje kriminalnega obnašanja ter vir zaposlovanja paznikov, ki vse to producirajo. Praktično cela naselja se gradijo okrog zaporniških poslopij, kar pomeni, da vsi tamkajšnji prebivalci in zaposleni nimajo interesa, da bi se ta 'zaporniška industrijska struktura' kdaj preoblikovala ali izginila,“ je prepričan Douglas, ki nadaljuje: "Namesto da bi skrbeli za življenjske razmere Omarja Broadwaya, se ljudje ukvarjajo z vprašanjem, kako je lahko v zapor pretihotapil kamero. Vidijo kršitev varnostnih norm, namesto da bi uzrli njegovo vsakdanje trpljenje. In celo tedaj, ko zagledamo resnico, jo poskušamo zanikati, saj nočemo priznati, da nismo z dopuščanjem takega obnašanja nič manj drugačni od kriminalcev, ki jih zapiramo v zapore.“
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV