53-letna Britanka Carrie je svoj urin prvič poskusila povsem slučajno, ob tem pa ugotovila, da sploh ni tako slabega okusa in ga začela piti vsak dan. Po štirih letih uživanja lastnega urina popije po štiri kozarce na dan, torej praktično ves svoj dnevni urin. "Prvič, ko sem ga poskusila, nisem bruhala in sploh se mi ni zdel tako slabega okusa, Zato se mi je porodila misel, da bi ga uživala vsak dan. Moj urin ima vonj tako kot vsak, a je zelo odvisno od tega, kaj jem. Zdaj je povsem drugačnega okusa kot pred štirimi leti," je še pojasnila. "Včasih je bolj slan, včasih ima okus po šampanjcu, lahko je bolj limonastega okusa," pravi. "Lahko okusiš vse, kar si zaužil in določene stvari pač počasi črtaš z jedilnika, saj prebavljene niso dobre."

Uživa ob toplem urinu

Carrie se bori z rakom in je prepričana, da ga bo lahko s pomočjo uživanja urina uspešno premagala. "Rada imam topel urin, povzroča mi občutek lagodja," je povedala Carrie. Z urinom si spira zobe, uporablja ga namesto losjona in se z njim umiva, uporablja pa ga tudi za ispiranje oči in namesto kapljic za oči. Čeprav se mnogi ob tem zgražajo, Carrie pravi, da se ob uživanju lastnega urina počuti odlično in da jo osrečuje. Carrie je prepričana, da mora poskusiti vse, kar pride iz njenega telesa, njena hči pa na to pravi: "Ne zdi se mi zdravo uživati snovi, ki jih telo izloča." Verjame, da mama z uživanjem urina svojemu zdravju sploh ne koristi, temveč prej škodi.

Pozitivni učinki urina

Uživanje urina oziroma zdravljenje z urinom je sicer že stara metoda. V arjuvedi, indijskem tradicionalnem zdravilstvu, naj bi urinoterapijo ali amaroli, kakor jo imenujejo, uporabljali že vsaj pet tisoč let, urinu pa naj bi na vzhodu pripisovali lastnosti življenjske moči. V urinoterapiji se urin uporablja za celjenje ran in opeklin, za težave z dlesnimi, proti glavobolu, prehladu, zaprtju, vročini in astmi, za okrepitev delovanja ledvic, zdravljenje kožnih bolezni, očesnih težav, pa celo arterioskleroze, srčnih napadov, pljučne embolije in sladkorne bolezni. Kljub vsemu urin vsebuje določene snovi, ki so v večjih količinah škodljive, zato naj bi se ob urinoterapiji uživalo zgolj vegetarijansko in nizko beljakovinsko hrano.

Urin in zdravljenje raka

Urin naj bi pomagal tudi pri zdravljenju raka. Urin rakavih bolnikov naj bi namreč vseboval antigene določenega tumorja, zaradi česar bi lahko zaužiti urin spodbujal nastajanje ustreznih protiteles. Antineoplaston, tj. snov, ki je v človeškem urinu in ki jo je iz človeškega urina prvi izoliral dr. S. Burzynski, naj bi zaustavljala rast rakavih celic, pri tem pa naj ne bi vplivala na rast zdravih celic. Rakave celice naj bi uničeval tudi 3-metilglioksal, snov, ki jo je iz urina izoliral nobelovec Albert Szent-Györgyi. Priporočajo, da naj bi se urin užival trikrat na dan, enkrat tedensko pa naj bi koristil 24-urni post ob vodi.