Pod okriljem Opusa Dei

Sarah Cassidy je 43-letna psihologinja in ena izmed vodilnih žensk v rimskokatoliški organizaciji Opus Dei, za katero se je širša javnost začela zanimati po izidu romana Dana Browna Da Vincijeva šifra. Telesno trpinčenje je vsakodnevna dejavnost duhovnega programa celibatnih članov organizacije Opus Dei. Člani uporabljajo različna sredstva, eno od teh je tako imenovana cilica. To je koničasta veriga, podobna bodeči žici in jo nosijo okoli stegna vsak dan po dve uri. Za mnoge je to najbolj šokantno telesno trpinčenje, zato člani Opusa Dei zelo neradi priznajo, da se poslužujejo tega. Sarah in njena prijateljica Eileen Cole, ki je prav tako članica kontroverzne organizacije, sta o tem odkrito spregovorili.

Božje delo

Opus Dei, kar v latinščini pomeni Božje delo, je v Španiji leta 1928 ustanovil Jožefmarija Escrivá. Organizacija ima približno 87.000 članov po vsem svetu, kar 60 odstotkov jih živi v Evropi. Njegovo poslanstvo je širiti sporočilo, da so delo in običajne okoliščine priložnost za srečanje z bogom, za služenje drugim in za izboljšanje družbe. Kritiki Opus Dei opisujejo kot skrivnostno avtoritativno organizacijo, ki meji na kult, saj najvišji razred članov, numerari, izvaja telesno samokaznovanje, med drugim tudi z bodicami oziroma cilico. Numerari, redni člani, za katere je obvezen strogi celibat, živijo v centrih organizacije in so v veliki večini moški. Escrivá je namenil ženskam povsem podrejeno vlogo. Čeprav lahko redke ženske dosežejo položaj direktorja centra, je večini namenjena vloga celibatnih služabnic moških rednih članov. Večina Opusa Dei so izredni člani, supernumerari, ki so najmanj zavezani organizaciji. Lahko so poročeni in lahko živijo, kjer koli hočejo. Telesno samokaznovanje zanje ni nujno, vendar se za to vseeno mnogi odločijo.

Nošenje cilice in postenje

Sarah in Eileen sodita med numerare in živita v celibatu ter bivata v posebni hiši, ki jih ima Opus Dei. Tam živijo neporočeni numerari, moškega in ženskega spola z omejenimi medsebojnimi kontakti. Gospodinjska dela opravljajo pomočnice numerarov, ki sodijo v nižji razred članov. Telesno trpinčenje je del njunega vsakdana, vključno z nošenjem cilice in obdobji postenja. Sarah pravi, da s trpinčenjem obvladuje svoje želje in se odkupi za grehe. Težko si je predstavljati, kateri grehi bi to lahko bili, saj Sarah nikoli ni bila seksualno aktivna, ne pije in ne uporablja drog. Eileen pravi, da je nošenje cilice veliko manj boleče kot denimo brazilska depilacija. Vseeno pa je ravno bolečina bistvo vsega. “Trpinčenje mi ne predstavlja težav, saj se na ta način pokorim,” pravi Eileen. “Če povem po pravici, se je veliko težje postiti,” še doda 51-letnica.

'Žrtvovanje bo nekoč poplačano!'

Mnogi še vedno ne razumejo, zakaj si dve tako inteligentni ženski, kot sta Eileen in Sarah, vsak večer zadajata bolečino. Starši se niso strinjali z Eileenino odločitvijo, da se pridruži organizaciji Opus Dei, saj menijo, da gre za nekakšen kult, ki ne prinese nič dobrega. “Starši bi raje videli, da bi zbežala in se pridružila ciganom kot pa Opus Dei. Bili so na smrt prestrašeni,” pove Eileen. Kot deklica je bila prepričana, da se bo nekoč poročila in imela otroke, zato jo je pogoj, da mora živeti v celibatu pretresel. Vseeno je prepričana, da bo njeno žrtvovanje nekoč poplačano. Sarah se je organizaciji pridružila pri 19 letih, kljub temu da je takrat imela fanta. Svoje življenje je brez težav posvetila veri, saj je bila tudi družina globoko verna. Mati in stric sta bila celo člana organizacije Opus Dei. Sarah meni, da je to zaposlitev, namenjena od boga. “To jemljem kot darilo,” pojasni Sarah. “Živimo v materialističnem svetu in hedonistični družbi, kjer ljudje ne razumejo, da včasih kaj žrtvuješ v imenu boga,” pove Eileen. "Ženske se danes žrtvujejo v imenu lepote in uporabljajo različne nenaravne izdelke, kot je denimo botoks. Zakaj ljudje ne razumejo žrtvovanja v imenu boga in s tem nošenja cilice?” se sprašuje Eileen.