Kaj so aditivi?

Aditivi so snovi, ki jih običajno ne uživamo kot živilo. Proizvajalci jih dodajajo živilu v proizvodnji, predelavi, pripravi, pri obdelavi, pakiranju, transportu in hrambi. Osnovni namen dodajanja aditivov živilom naj bi bil izboljšanje njihove obstojnosti in posledično tudi podaljšanje roka uporabnosti. Na vsaki embalaži živila morajo biti navedeni vsi, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji živila. Oznake aditivov so največkrat navedene kot E*** (E + trimestno število).

Je uživanje aditivov varno?

Aditivi, ki jih dodajamo živilom, morajo glede na varnost izpolnjevati merila iz Uredbe (1333/2008), ki je začela veljati na začetku leta 2010. O vplivu aditivov na človekovo zdravje je znanega vedno več. Nekatere raziskave so pokazale, da so posamezni aditivi zdravju zelo nevarni in škodljivi. Najbolj vprašljivo je dolgotrajno uživanje majhnih količin dodatkov, saj lahko nekateri povzročijo alergijske reakcije, prebavne in črevesne motnje, različna kožna obolenja, nekateri pa so celo rakotvorni.

Razvrščamo jih v različne kategorije

Aditivi so razvrščeni v večje skupine ali kategorije večinoma po njihovi funkciji v živilu. Velike skupine aditivov so barvila, sladila, konzervansi, antioksidanti, emulgatorji, ojačevalci arome, sredstva za želiranje, za vzhajanje in druga. V Evropski uniji pristojne ustanove odobrijo aditive in jih nato registrirajo s črko E in številko. Tako registriranih aditivov je približno 1.700, vendar v tej številki niso upoštevane arome in encimi.

Nekateri potrošniki se želijo izogniti kupovanju izdelkov, ki vsebujejo aditive, vendar pa so tudi oni včasih zavedeni. Proizvajalci nekatere izdelke namreč označujejo s polnim imenom aditiva in ne s črko E, kot smo vajeni. Bodite pozorni na denimo lep videz živila. Suhe lepe oranžne marelice vsebujejo aditiv, medtem ko ga rjave marelice ne. Prav tako naj vas ne zavede trditev, zapisana na živilu, na primer 'brez konzervansov', saj to ne pomeni, da živilo ne vsebuje aditivov. Konzervansi so namreč le ena od podskupin aditivov.

Nekaj najnevarnejših aditivov, ki potencialno povzročajo raka:

E 123 je zelo strupen in je v ZDA celo prepovedan. Je barvilo, ki se imenuje “amarant" in nima nič z zdravo rastlino amarant. Velikokrat je v čokoladi, žvečilnih bonbonih, pudingih s smetano in nekaterih topljenih sirih. Lahko povzroči astmo, ekceme in hiperaktivnost. Dokazano je rakotvoren, povzroča pa tudi poškodbe in smrt zarodkov.

E 330 je najnevarnejši dodatek, ki povzroča raka in vnetje dlesni. Vsebujejo ga gazirane brezalkoholne pijače, nekateri siri in konzervirane gobe, gorčica.

E 407 ali karagenan. Povezujejo ga z rakom in s čirom na želodcu. Velikokrat je v zamrznjenih sladoledih.

E 553 ali talk. Povezujejo ga z rakom na želodcu.

E 951 ali aspartam. Povzroča glavobol, migreno, slabost, vrtoglavico, nespečnost, izguba kontrole nad udi, zamegljen vid, slepoto, izgubo spomina, nejasen govor, vse vrste depresije, ki pogosto vodijo v samomorilske težnje, hiperaktivnost, črevesne in želodčne motnje, epileptične napade, kožne poškodbe, izpuščaje, napade tesnobe, bolečine v mišicah in sklepih, spremembe razpoloženja, utrujenost, menstrualne krči (tudi zunaj cikla), izgubo sluha ali zvonjenje v ušesih, izgubo ali spremembo okusa, astmo, stiskanje v prsih. Kronične posledice, h katerim aspartam bistveno prispeva, so multipla skleroza, hormonske težave, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen in možganske poškodbe (tumorji).