Prva ženska v življenju generala Anteja Gotovine je zagotovo tista, ki mu je poklonila življenje in vso ljubezen, ki jo je premogla: mati Ana Gotovina, ki se je general komaj kaj spomni. Tragično je namreč umrla v eksploziji, ko je imel Ante vsega štiri leta. V bližini njihovega takratnega doma so odkrili mino. Ko so ljudi evakuirali na varno, da bi detonirali eksplozivno sredstvo, se je živahni Ante zapodil naravnost proti mestu, kjer je bila mina. Prestrašena mama se je brez premisleka vrgla nanj ter mu tako rešila življenje, sebe pa pahnila v smrt. Ante se dolgo ni mogel sprijazniti s krivdo za materino smrt in morda je tudi to vzrok, da se je pri vsega sedemnajstih letih vkrcal na ladjo in odplul v Francijo. Novinar in publicist Nenad Invankovič je v biografiji o Anteju Gotovini širni javnosti ponudil nazoren vpogled v zasebno življenje hrvaškega generala in vojaka francoske tujske legije. Knjiga je ponudila številne pikantne podrobnosti, o katerih se je do takrat le ugibalo.

Bil je privlačen

Antejevo nezavezujočo naklonjenost nežnejšemu spolu je bilo opaziti že v francoski vojašnici, ko je služboval kot vojak tujske legije. Tik ob vojašnici naj bi namreč stal bordel, ki je bil posebej ograjen in se je uradno imenoval B.M.C. Vojakom naj bi le redko dovolili, da vstopijo v svet poželenja in strasti, šlo pa naj bi za neke vrste nagrado za trpljenje in zadovoljevanje njihovih naravnih potreb. Vsak izmed vojakov, ki so jim dovolili vstopiti v bordel, je prejel štiri žetone za 20-minutni užitek z dekleti in štiri žetone za pivo. Ante alkohola ni maral, zato naj bi svoje žetone za pivo vedno zamenjal za žetone kratkotrajne spolne naslade, ni pa vedel, da so ženske na zahtevo legije vtise o svojih strankah zapisovale v posebne formularje, ki so vojake nato brez njihove vednosti spremljali z vso preostalo dokumentacijo vred.

Monique – romanca v Parizu

Prva resnejša ženska v Antejevem življenju naj bi bila skrivnostna lepotica Monique, ki jo je spoznal med obiskom popularnega francoskega glasbenika Sergea Gainsbourga. Eminentni Francoz, ki je bil nekaj časa poročen z igralko Jeane Birkin, po ločitvi pa je zaživel z eksotično lepotico, je užival v družbi zanimivih ljudi, ki so močno "štrleli" iz povprečja, saj je hrepenel po novem znanju in izkušnjah, ki so mu jih lahko ponudili le posebni posamezniki. Zato ne čudi, da se je na seznamu njegovih povabljencev znašel tudi Ante, ki je slovel kot hraber in bojevit vojak. Vojak iz Hrvaške je povabilo seveda sprejel in stkal ogromno novih poznanstev. Med drugim se je seznanil tudi s priznanim francoskim modnim oblikovalcem Jeanom Paulom Gaultierjem, pri katerem je pozneje naročal oblačila za misije. A najpomembnejše znanstvo, ki ga je stkal na srečanju, je bila Monique – skrivnostna eksotična lepotica, katere oče je bil Francoz, ki je služil v tujski legiji v Indokini.

Ljubil jo je kot vojak

Skrivnostna lepotica ga je tako zelo očarala, da jo je že dan po seznanitvi povabil na večerjo. Najprej jo je želel odpeljati v katero izmed znanih restavracij, a si je na Sergeevo prigovarjanje premislil. "Odpelji jo v eno preprosto luknjo, kjer ni veliko ljudi in kjer Monique ne bo imela priložnosti srečati kakšnega znanca," mu je svetoval slaven in izkušen francoski prijatelj. Tako je tudi storil in po obilni večerji ter nekaj kozarcih bordeauxa sta najprej odšla na sprehod v latinsko četrt, nato pa v njeno stanovanje. Naslednjega dne sta se odpeljala do enega izmed francoskih obalnih letovišč in se tam nekaj dni predajala strasti. A če je Monique že načrtovala njuno skupno življenje, je Ante potreboval le nekaj nežnosti, ki bi ga rešila iz surovega primeža vojaške ravnodušnosti in odrešila njegovo dušo. Monique je ljubil kot vojak, ki sprejema svojo usodo: predal se ji je vedoč, da bo moral naprej – brez nje. V njuno strastno ljubezen se je vmešala usoda. Usoda bojevnika in komandirja. Če se je Monique predajala sanjarjenju o njuni skupni prihodnosti, Ante za to ni imel časa. Poslušal je le svojo intuicijo in ta mu je prigovarjala, da gre naprej in pusti eksotično romanco za sabo. Kmalu so ga poslali v Južno Ameriko kot inštruktorja paravojaških enot.

Ko je Ante v kavarni v središču kolumbijskega mesta Cartagena prvič zagledal Ximeno Dalel, je najprej opazil njene prefinjene roke, polne ustnice in zelo majhen nos, ki je namigoval, da je edinka, nekoliko razvajena in muhasta, a tudi zelo srčna, prijazna in velikodušna. Prihajala je iz stare, izredno bogate španske družine, ki je že več kot tri stoletja živela v Kolumbiji. Njen oče je bil lastnik velikega gradbenega podjetja, dedek pa je imel dva velika ranča. Ximena, ki je delala kot novinarka, je s prijateljicami v kavarno prišla bosa, natikače je nosila v rokah, oblečena pa je bila v poletno oblekico s cvetličnimi vzorčki. Sedle so za sosednjo mizo, in ko je bogata hčerka opazila Anteja, je začela skrivaj pogledovati proti njemu. Ni mu namreč želela pokazati, da jo je popolnoma očaral.

Kolumbijka je v nedavnem intervjuju za hrvaške medije povedala, da ni bila očarana le nad njegovo uniformo, temveč tudi nad njegovo močno podobo in njegovim obrazom, ki je bil popolnoma brezskrben in vedno nasmejan, poln življenjskega elana. Bila je ljubezen na prvi pogled, polna strasti in predanosti, brez pomisleka ali oklevanja. Ante in Ximena sta skupaj preživela tri strasti polne tedne, a ji je vojak vztrajno prikrival svojo pravo identiteto. Zanjo je bil Toni Moremante, ki je v Cartageno prišel iz Francije, da bi se spočil od vsakdanjih naporov in se nato vrnil v Evropo.Vez med njima je bila vse močnejša, in ko je Ante opazil, da se je zaljubil, je svoji izbranki razkril, kdo pravzaprav je. Ximene njegov poklic niti malo ni motil. Zaljubljenca sta se poročila in spočela hčerko Ximeno, ki danes šteje 28 let. Kolumbijka je še pred nedavnim hrvaškim medijem zatrdila, da je bil Ante ljubezen njenega življenja, in se njegovi sedanji soprogi javno opravičila, ker ne more skrivati čustev naklonjenosti in ljubezni do nekdanjega moža.

Zakon med Ximeno in Antejem ni trajal prav dolgo. Gotovina se je leta 1990 vrnil na Hrvaško in prevzel poveljstvo nad oboroženimi silami. Čeprav je na začetku še upal, da se bo nekoč lahko vrnil k svoji ljubezni onstran Atlantika, jo je kmalu zamenjal za novinarko nacionalne hrvaške televizijske postaje Vesno Karuza, ki jo je spoznal v času, ko je poročala o vojni operaciji Maslenica. Le leto dni po začetku burne ljubezenske romance je Vesna zanosila in rodila hčerko Ano, ki sta jo z Antejem poimenovala po njegovi pokojni materi. A tudi ta zveza se ni obnesla, je pa Ante še danes v zelo dobrih odnosih tako z Vesno kot tudi s hčerko Ano.

Potem je prišla Dunja

Zadnja in še vedno aktualna v nizu uradnih ljubezni generala Gotovine je Dunja Zloič. Njuna zgodba se je začela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila ambiciozna temnolaska zaposlena kot šefinja kabineta takratnega obrambnega ministra Gojka Šuška, Ante pa je bil brigadir in častnik splitskega vojaškega območja. Dunja je sicer odraščala v Nemčiji. Njeni starši so se kmalu po njenem rojstvu izselili in v Manheimu odprli restavracijo. Konec osemdesetih let se je Dunja vrnila na študij v Zagreb. Vpisala se je na filozofsko fakulteto in diplomirala iz angleškega ter nemškega jezika. V začetku devetdesetih let se je kot tajnica zaposlila v kabinetu takratnega ministra za izseljence Gojka Šuška. Ko je ta leto pozneje postal minister za obrambo, je postala vodja njegovega kabineta in leta 1995 kot prva članica hrvaške vojske dobila čin polkovnice.

Po zaključku operacije Ljeto 95 je nekega junijskega večera Ante Gotovina sedel v terensko vozilo in se odpravil v Zagreb, kjer sta si z Dunjo v mestni hiši obljubila večno zvestobo. Po poroki je par najprej zaživel v hotelu hrvaškega ministrstva za obrambo Zvonimir v stanovanju številka 302. Po pripovedovanju nekaterih očividcev naj bi bilo njuno stanovanje takrat sicer v zelo slabem stanju in mladoporočenca naj bi se morala skoraj vsak večer spopadati s ščurki in glodavci, a sta na tem naslovu vztrajala kar štiri leta – vse dokler Dunja leta 1997 ni zanosila. Takrat sta se preselila v stanovanje na Srebrnjaku v Zagrebu, kjer s sinom Antejem (danes ponovno skupaj) živita še danes.

Spet skupaj

Vsa leta, ki jih je Ante Gotovina prebil na begu in v haaškem zaporu, so bila za Dunjo in malega Anteja zelo težka. Spopadati sta se morala s kritikami in obtožbami, večkrat sta bila žrtvi političnih iger. Dunja dalj časa ni vedela, kje se skriva njen soprog in ali je sploh še živ, mali Ante pa je zaradi nenehnih vdorov policije, ki je iskala pobeglega generala, doživljal hude travme. Dunjo so leta 2004 prisilno upokojili, saj naj bi bil njen položaj zaradi soprogovega bega ena osrednjih preprek pri vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Z  upokojitvijo se ni strinjala in je ministrstvo tožila. Tožbo je sicer dobila, službe nikoli. Soproga je v zaporu v Haagu lahko obiskovala le enkrat ali dvakrat na mesec, pa še to le pod budnim očesom čuvajev.

d