Sindromu kronične utrujenosti nekateri rečejo tudi 'bolezen japijev', saj vse do danes nismo našli pravega krivca zanjo, zaradi česar jo je bilo težko dokazati in so nekateri to s pridom izkoriščali. Kot piše revija Science, pa so znanstveniki zdaj ugotovili, da naj bi bil za to sicer resno obolenje kriv virus. Gre za retrovirus, s kratico XMRV, ki običajo napade miši in ne človeka. Ta virus pripada družini virusa HIV, zato se že predvideva, da se bodo sindroma kronične utrujenosti lotili z zdravili, ki jih predpisujejo bolnikom z AIDS-em.

Virus, ki naj bi bil kriv za sindrom kronične utrujenosti – ta se kaže kar pri 17 milijonih oseb na celotnem planetu, sproži domina efekt reakcij pri osebi, ki ima slab imunski sistem bodisi zaradi genetske predispozicije ali zaradi zunanjih škodljivih vplivov – mednje spada tudi dolgotrajni stres.

Prof. dr. Alojz Ihan, specialist klinične mikrobiologije in imunologije, pravi, da ta virus ni prvi, ki so ga 'obtožili', da je kriv za kronično utrujenost. Zato bo treba počakati na dodatne potrditve. Ena od teorij, zakaj pride do kronične utrujenosti, je namreč ta, da imajo nekateri 'smolo', da pri njih virusi, ki jih ne poznamo še dovolj dobro in s katerimi ljudje običajno nimamo težav, povzročijo čudno dogajanje v telesu. Okužba s takšnim virusom se ne kaže v obliki neke klasične bolezni, ampak v obliki kronične utrujenosti.

Kdo je kronično utrujen

O sindromu kronični utrujenosti govorimo takrat, ko utrujenost traja vsaj šest mesecev, simptomov pa ne moremo pripisati nekemu konkretnemu dejavniku in počitek ne pomaga. Poleg tega se morajo kazati vsaj štirje od sledečih simptomov – slabšanje spomina in zbranosti, bolečine v grlu, zatečene bezgavke, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, motnje v spancu in občutek slabosti po naporu. Kot bi imeli stalno vročino, zaradi katere ste šibki in brez energije.

Dolgotrajna kronična bolezen je ovira v vsakdanjem življenju, saj ne prizadene le telesa, ampak tudi človekove občutke, doživljanja, čustva, odnose s socialnim svetom. Kronični bolniki živijo dolgo časa kot bolniki, včasih vse življenje. Da si olajšajo vsakdan, morajo najti smisel življenja, svoje prilagoditve v vsakdanjiku in na novo oblikovati samopodobo.