Krivi so tudi mediji, ki si jih lasti država

Mediji, ki se financirajo iz kitajskega proračuna, so izraz 'sheng nu' pričeli uporabljati že leta 2007. Celo domnevna državna feministična organizacija 'All-China Women's Federation' je na svoji spletni strani objavila članke, v katerih je uporabljala ta žaljiv izraz in si zato prislužila množične pritožbe s strani samskih žensk. Ponujali so nasvete, kako 'štrleti' iz povprečja, kako omrežiti moške ter celo psihološke analize o tem, zakaj bi se ženske želele poročiti tako pozno. „Ta žaljiv izraz se je razširil kot virus. Nihče pa se ne zaveda, da žali starejše, neporočene ženske, zato bi ga morali prepovedati in spoštovati pravice žensk,“ pravi Fan Aiguo, generalni sekretar kitajskega združenja zakonskih in družinskih študij. „Vse od leta 2007 državni mediji vztrajno uporabljajo ta izraz v anketah, poročilih, kolumnah, risankah in stripih ter s tem močno stigmatizirajo izobražene samske ženske, starejše od 27 let,“ se strinja Leta Hong-Fincher, Američanka, študira sociologijo na eni izmed pekinških fakultet.

Mediji vse bolj burijo duhove z jeznimi sporočili, da so izobražene ženske preveč „izbirčne“ in si zgolj zato ne morejo najti partnerja. „Lepa dekleta ne potrebujejo visoke izobrazbe, da se poročijo v premožno in vplivno družino. Za posameznice povprečnega ali grdega videza pa je to veliko težje,“ so leta 2011 zapisali na spletni strani feministične organizacije 'All-China Federation of Women'. „Te punce se odločijo za nadaljne izobraževanje, da bi tako postale bolj konkurenčne. Najbolj tragično je, da se ne zavedajo, da so z vsakim letom vredne manj. Do takrat, ko si pridobijo naziv magistric ali doktoric znanosti so tako že tako stare, kot porumeneli biseri,“ so še zapisali. Če se v zahodnem svetu zdi 'ostanek' izredno neprimerno in žaljivo poimenovanje za neporočene ženske po 27. letu, pa se nekatrim njihovo ravnanje zdi popolnoma utemeljeno. Tradicija Kitajkam namreč veleva, da se poročijo zelo mlade. Sodobna dekleta pa v zakonsko zvezo vstopajo vse starejša, še posebej v tistih delih države, kjer jim je omogočeno univerzitetno izobraževanje. Leta 1950 je bila v urbanih mestih povprečna starost Kitajk ob poroki nižja od dvajset let, do osemdesetih let se je zvišala na 25, danes pa se je ustavila pri približno 27-ih letih.

Fante in dekleta sortirajo po kvaliteti

Podatki, zbrani ob zadnjem popisu prebivalstva na Kitajskem, kažejo, da je kar vsaka peta Kitajka v starostni skupini od 25 do 29 let samska. Delež neporočenih moških te starosti je sicer še večji, a to javnosti niti približno ne vznemirja, saj se moški po tradiciji poročajo pozneje kot ženske, za nevesto pa izberejo precej mlajšo in manj izobraženo dekle. „Na Kitajskem obstaja mnenje, da fantje najboljše kvalitete za ženo izberejo dekle slabše kvalitete,“ pravi radijka Huang Yuanyuan. „Tako ženske najboljše kvalitete v tem tako imenovanem naravnem krogu izostanejo, prav tako tudi moški najslabše kvalitete, zaradi katerih pa si nihče ne beli glave. Če ste torej 'ostanek ženske populacije', verjetno pripadate skupini najkvalitetnejših žensk,“ razlaga Huang. Ženske, ki spadajo v skupino najkvalitetnejših žensk, so najbolj inteligentne in najbolj izobražene, zanje pa po besedah študentke Hong-Fincherjeve, ki se sklicuje na vladno izjavo o prebivalstvu iz leta 2007, vlada želi, da se najbolj razmnožujejo.

Kitajska populacija naj bi bila po mnenju nekaterih domačih sociologov in psihologov premalo kvalitetna, zato naj bi sedaj država poskrbela za izboljšanje kakovosti prebivalstva. V nekaterih kitajskih pokrajinah oblasti izdatno subvencionirajo ženitne posredovalnice in zmenkarije, kjer izobražene mlade ženske lahko spoznajo primerne samske moške. Cilj po prepričanju Fincherjeve ni le izboljšati nabor genov, temveč tudi 'spariti' čim več moških in jih zresniti, da se ustalijo. Na ta način naj bi zmanjšali število razuzdanih samskih moških, ki bi s svojim divjaškim načinom življenja dolgoročno lahko povzročili pravo socialno razdejanje.

Starša sta se ji hotela odreči

Chen dela v eni izmed pekinških družb za investicijsko svetovanje in v svojem delu naravnost uživa. Je samska in uživa življenje v kitajski prestolnici, daleč stran od staršev v konservativnem mestu na severu države, kjer je tradicija še močno prisotna. Starša je po njenih besedah sram, da imata neporočeno 38 let staro hčerko. „Ne želita, da ju spremljam na srečanja s prijatelji, ker jim nočeta povedati, da si njuna hčerka pri skoraj štiridesetih še vedno ni našla partnerja. Bojita se, da me bodo prijatelji in sosedje obravnavali kot nenormalno. Za dodatno slabo voljo poskrbijo prijatelji sami, ki jima vneto razlagajo, kako se vsak dan igrajo z vnuki, onadva pa sta vse bolj prepričana, da jih nikoli ne bosta imela,“ žalostno pove finančinca. Starša sta hčerki večkrat organizirala zmenek na slepo. Enkrat ji je oče celo zagrozil, da se je bosta z materjo odrekla, če se ne bo poročila do konca leta, danes pa pravita, da se bo morala vrniti domov in skrbeti za njiju, če si v kratkem ne bo našla moškega. Chen pa točno ve, kaj hoče: nekoga, ki je „pošten, odgovoren in družaben“. Če ne najde nikogar, ki bi ustrezal tem kriterijem, bo raje ostala samska.

Uživa v samskem življenju

S Chen se strinja tudi 29-letna Elissa, ki je zaposlena v trženju ene izmed pekinških družb, ki pravi, da ji ni hudo biti samska. „Živim sama in lahko počnem, kar se mi zahoče. Lahko se družim s prijatelji, kadarkoli želim. Obožujem svoje delo, ob tem pa imam veliko časa tudi zase. Lahko berem, grem v gledališče,“ pravi Kitajka. „Poleg tega imam veliko samskih prijateljic in prijateljev, s katerimi preživim res veliko časa,“ še doda Elissa. Pravi, da si njeni starši močno želijo, da bi med službenim odmorom za kosilo našla moža in res je nekajkrat šla na zmenkek na slepo. Prav vsak izmed njih naj bi bil po njenih besedah prava polomija. „Teh stvari nisem počela zato, ker bi si želela, temveč zato, da ugodim mami in očetu. Želela sem, da ju neha skrbeti zame. V resnici ne verjamem v ljubezen na prvi pogled, prav tako ne v uspeh zmenkov na slepo,“ prizna tržnica. Pravi, da bi bila neskončno vesela, če bi srečala 'pravega', a pušča času čas. Medtem pa je hvaležna za vsak nov dan samskega življenja, ki ga lahko preživi v družbi sodelavcev in prijateljev.