Mislila je, da ji bodo pomagali, a so jo napadli

Svetovna javnost je v zadnjih tednih vse bolj zgrožena nad zgodbami žrtev napadov na trgu Tahrir. ''Ljudje, ki se pretvarjajo, da ti poskušajo pomagati, so pogosto dejansko osrednji akterji napada,'' pove Shorouk al Attar, Egipčanka, ki so jo konec lanskega leta skupaj s sestro napadli med mirnim protestiranjem na Tahrirju. ''Veliko moških mi je stopilo v bran in me – vsaj mislila sem tako – hotelo rešiti iz primeža nasilnežev. A v resnici so me potem prav oni otipavali po intimnih delih telesa in vame prodirali z vsem, kar jim je bilo pri roki,'' s solzami v očeh pripoveduje mlada muslimanka. ''Medtem ko so me posiljevali in pretepali, sem slišala, kako se neki ljudje v moji bližini smejejo. Prepričana sem, da so se smejali meni,'' pove osramočena žrtev. Nedavno poročilo, ki ga je objavila ena izmed nevladnih organizacij, razkriva veliko podobnih zgodb. Po njihovih ugotovitvah nekatere ženske zaradi hudo porezanih genitalij in poškodovanih rodil celo nikoli ne bodo okusile radosti materinstva, večina pa se bo vse življenje soočala s hudimi travmami.

Shorouk pravi, da se je po napadu bala stopiti iz družinske hiše. ''Tri ali štiri dni nisem stopila iz svoje sobe. Nisem mogla nehati misliti na grozovit dogodek in ves čas sem neutolažljivo jokala. Spraševala sem se, zakaj se je to moralo zgoditi prav meni,'' pove mladenka. To vprašanje pa naj bi si zastavljalo prav neverjetno veliko število žensk, ki jih je doletela enaka usoda. V le enem januarskem dnevu je bilo po javno dostopnih podatkih prijavljenih kar 22 resnih spolnih napadov na ženske na trgu Tahrir. Na kairskih ulicah ženske protestirajo, naj se nasilje nad njimi vendarle konča, a se število žrtev prav ironično iz dneva v dan veča, prav tako naj bi bili napadi vse bolj nasilni, njihove posledice pa vse hujše.

Kot kaže, so protestni shodi na Tahrirju, simbolu egiptovske revolucije, postali velika priložnost za mlade Egipčane, ki pohotno gledajo, nadlegujejo in celo napadajo ženske na trgu. ''Če si tam in vidiš nedostojno oblečeno dekle, kaj boš storil? Ne moreš si pomagati,'' pravi eden izmed mladeničev, ki se s prijatelji vsak dan klati po kairskih ulicah v bližini trga. ''Vsi smo depresivni, saj ne moremo dobiti službe in posledično nimamo denarja. Kaj pa pravzaprav pričakujete od nas?'' mu pritrdi prijatelj. Ti mladeniči svoja dejanja priznavajo brez kančka obžalovanja. Odkrito povedo, da hodijo na trg le zato, da gledajo ženske in čeprav nobeden izmed njih noče javno priznati vpletenosti v spolne napade, njihovo obnašanje nazorno kaže, da v nadlegovanju žensk ne vidijo esarslabega. Prav nasprotno. Na posilstvo gledajo kot na neke vrste zabavo. ''Če ženske ne želijo biti posiljene, potem naj ne nosijo oprijetih oblačil in naj ne hodijo na trg,'' v smehu pripomni eden izmed njih.

Vse manj turistov

V zadnjih letih so se Egipčanke navadile na nadlegovanje, še posebej v velikih množicah, kot so demonstracije in shodi. Za turistke z vsega sveta pa je to nekaj popolnoma nesprejemljivega, zato ne čudi, da je nekdaj izredno priljubljen turizem v središču Kaira zaradi vse bolj tveganega in nevarnega ozračja skoraj popolnoma zamrl. Vse pogostejši napadi na ženske naj bi bili po prepričanju analitikov več kot le socialni problem, ki je pošteno ušel izpod nadzora. Je v igri kaj bolj zloveščega? Nekatere žrtve so prepričane, da je tako, med njimi je tudi Shorouk al Attar. ''V egiptovski javnosti kroži teorija, da, v kolikor želite zlomiti družbo, morate začeti pri ženskah, saj boste tako prestrašili tudi moške,'' pravi posiljena mladenka in pripomni, da gre po njenem mnenju za dobro organizirano združbo in ne za naključne napade, kot misli večina.

Trditev, da napade na ženske organizira Muslimanska bratovščina, da bi ženske odvrnili od udeležbe na protestih, podpirajo nekateri aktivisti in razne skupine, ki podpirajo ženske. ''Zakaj pa so napadi predvsem tam, kjer potekajo demonstracije, če ne zato, ker jih naroči Muslimanska bratovščina?“ pravi Nevine Ebeid iz 'New Woman Foundation', skupine, ki vodi evidenco o napadih na ženske. Kljub temu priznava, da je težko dobiti dovolj obremenilen dokaz o njenih trditvah in da večino do zdaj zbranega dokaznega gradiva sestavljajo zgolj izjave žrtev in nekaterih prič, kar pa ni dovolj za resne obtožbe. Čeprav je problem spolnih napadov na ženske na javnih shodih v Egiptu obstajal že veliko pred revolucijo, Ebeidova meni, da se je politična in družbena klima po prihodu Muslimanske bratovščine na oblast le še poslabšala. ''Politični islam sestavlja veliko diskurza, ki govori v nasprotju s pravicami žensk,'' pravi Ebeidova. ''Ta islam ne verjame, da obstaja enakost pred zakonom in tako pomaga ustvarjati ozračje, ki spodbuja spolno nasilje nad ženskami v Egiptu.''

Muslimanska bratovščina vse obtožbe o vpletenosti v nasilje nad protestnicami vztrajno zanika. ''Odločno nasprotujemo vsakršnim napadom, še posebej spolnim,'' pravi Essam El Erian, podpredsednik političnega krila bratovščine. ''Obe veri v Egiptu, tako islam kot krščanstvo, nas odvračata od nasilja,'' pravi El Erian, ki se je jezno odzval tudi na teorijo, da naj bi bila oblast neposredno vključena v napade na ženske na Tahrirju, da bi tako ljudi odvrnili od protestiranja. Namesto tega je odgovornost za napade pripisal opozicijskim strankam in jih obtožil, da v družbi povzročajo kaos. ''Trg Tahrir je zajelo nekaj opozicijskih revolucionarjev in le njim gre pripisati odgovornost za kakršno koli vrsto nasilja, ki se je in se še dogaja,'' je bil oster El Erian.

Umaknila se je celo policija

V zadnjih nekaj mesecih so opozicijski demonstranti res okupirali Tahrir. Ta je zaradi tega zaprt za ves promet, z njega so se umaknile tudi skupine policistov. Namesto njih so se organizirale skupine prostovoljnih redarjev, ki poskušajo zagotoviti varnost in zaščititi ženske, a so pri tem glede na pripovedi in uradna poročila očitno precej neuspešne. Tudi če bi bila policija prisotna, se je spoštovanje in strah pred varnostnimi silami po revoluciji izrazito zmanjšal, zato je malo verjetno, da bi bile ženske v tej množici ljudi kaj bolj varne pred nadlegovanjem in napadi. O tem, ali za okrutnimi dejanji res stoji oblast ali ne, je težko govoriti, jasno pa je, da spolni napadi niso obravnavani tako, kot bi morali biti – tako s strani politikov kot tudi s strani varnostnih sil in egiptovske družbe nasploh.