Je poseg dejansko upravičen?

Obrezovanje opravljajo tudi v najbolj priznanih zdravstvenih ustanovah. Tako je prišlo na dan, da na oddelku za pediatrično urologijo na eni od desetih najbolj priznanih univerzitetnih bolnišnic v ZDA operirajo dekleta, za katera njihovi starši skupaj z zdravniki ocenijo, da so njihovi klitorisi preveliki oziroma da gre za 'klitorimegalijo'. Kot ocenjujejo, se na vsakih dva tisoč otrok rodi eden z deformiranimi genitalijami in njihov namen je preprečiti psihične in fizične posledice teh nepravilnosti.

Klitoris naj bi ohranil občutljivost

Da bi dekleta rešili tega problema, za katerega so mnogi prepričani, da gre zgolj za kozmetični popravek in ne nujno medicinsko zadevo, pristojni zdravnik Dix P. Poppas odreže dele klitorisa, ohrani pa po njegovih besedah tisti del, ki je oživčen in kasneje odrasli ženski omogoča užitek pri spolnih odnosih. Poppas pravi, da se ta postopek razlikuje od tistega v nerazvitih deželah ravno po tem, ker je medicinsko nujen in ohranja tisti del ščegetavčka, ki omogoča užitek.

Občutljivost klitorisa preverijo z vibratorjem

Seveda so se mnogi vprašali, kako preverijo, ali ščegetavček še vedno deluje. Poppas in njegovo medicinsko osebje so razvili prav posebno metodo, s katero preverjajo občutljivost klitorisa. Pri tem uporabljajo posebne bombažne paličice in vibratorje. Pri takšnem preizkušanju so zraven vedno starši deklic, zdravstveno osebje pa zagotavlja, da je njihov pristop zelo sočuten in upošteva vidike različnih strok. Občutljivost deklice ocenjujejo s številom od 0 do 5, pri tem petica pomeni največjo možno občutljivost na vseh delih mednožja, na sramnih ustnicah, okolici nožnice in na ščegetavčku.

Kakšen ščegetavček je 'pravi'

Aktivistki Alice Dreger in Ellen K. Feder, slednja je profesorica medicinske bioetike, se sprašujeta o smiselnosti tovrstnega početja. ''Še vedno ni pravih dokazov, da bi velik ščegetavček predstavljal nevarnost za psihične posledice. Vse pa kaže, da obrezovanje ščegetavčka prinaša nevarnost za delovanje tega organa, poleg tega lahko vse skupaj negativno vpliva v psihološkem smislu.“

Dekleta se spominjajo travmatičnega doživetja

Skeptiki dvomijo, da je mogoče preprečiti negativne posledice preverjanja uspešnosti posega z vibratorjem. Ken Zucker, otroški psiholog, je ob novici dejal: ''Uporaba vibratorja na operativno spremenjenem klitorisu šestletnice je popolnoma nesprejemljivo in neprimerno gledano z vidika razvojne psihologije.“ Deklice, pri katerih na ta način testirajo uspešnost posega, so stare nad pet let. To po pisanju Dregerjeve in Federjeve pomeni, da se ta dekleta kasneje spominjajo tega, da so se morale uleči, da so se jih dotikali z vibratorjem ter da so morale opisati zdravniku, ali še vedno kaj čutijo. ''Morda se bodo tudi spominjale svojih takratnih občutenj.“

Bodo lahko doživele orgazem?

Nasprotniki obrezovanja pravijo, da gre pravzaprav za obsedenost družbe z 'normalnimi' genitalijami. Hkrati se sprašujejo, na podlagi česa starši ocenijo, da je klitoris njihove hčerke nenormalno velik in ga je treba operirati. Čeprav Poppas zagotavlja, da njegov poseg ohranja funkcionalnost spolnih organov, so namreč znane študije, v katerih raziskovalci ugotavljajo, da so nekatere ženske po takšnem posegu trpele zaradi težav pri doživljanju orgazma.

Kdo naj odloča o posegu?

Kolumnist Dan Savage je na to temo zapisal: ''Ti postoperativni pregledi pri zdravniku, ki uporablja vibrator, so za deklice škodljivi. Kaj pa bo zdravnik naredil, če bo deklica povedala, da ničesar ne občuti? Ji bo ponovno vrnil njen stari klitoris? Poleg tega tudi če dekličin klitoris še vedno deluje, to vsekakor ne zagotavlja,da bodo ta dekleta odrasla v seksualno zdrave ženske.“ Razprava o tem, ali so takšni posegi medicinsko nujni, ostaja odprta. Nasprotniki trdijo, da bi starši morali otroku dovoliti, da sam odloča o tem, kakšne genitalije bo imel. Na drugi strani pa zagovorniki operativne spremembe genitalij pravijo, da s tem zagotovijo boljšo prihodnost za deklico, ki bi sicer imela duševne in telesne težave zaradi prevelikega klitorisa.