Naslov morda zveni dramatično, a dejstvo je, da ima Rose Siggins samo zgornji del telesa, je namreč brez obeh nog. To pa je  ni oviralo, da bi postala izjemna ženska. Zaradi genetske napake se je rodila z deformiranimi nogami, ni jih čutila, zato so jih zdravniki že v njeni rani mladosti amputirali. Kot nenavadno neodvisna in odločna ženska je zavrnila proteze in uporabo invalidskega vozička. Zaradi tega se je morala naučiti gibati z uporabo svojih dlani in rok, rolka pa je zanjo postala nepogrešljiv pripomoček za gibanje. 

Kruta usoda zaznamovana z boleznimi

Leta 1999 se je Rose poročila z Daveom, ki ga je spoznala dve leti pred tem. Ko je izvedela, da je noseča, je doživela precej skromno podporo in odobravanje s strani medicine, saj pred tem nobena ženska  podobno zdravstveno težavo ni uspela roditi otroka. Zdravnik Wolfson je bil edini, ki ji ni priporočal splava, a je vseeno opozoril Rose in Daveja, da je njena brez primere izjemna nosečnost rizična, saj ogroža njeno življenje. Nazadnje je skorajda čudežno s carskim rezom rodila zdravega dečka, ki sta mu dala ime Luke. Rose se spominja, da je tedaj najbolj nestrpno čakala, da bo videla njegove nožice in je vzkliknila: "Cel je! Vse je v redu." Sam dr. Wolfson pojmuje njen porod kot nekaj čudežnega.
Radost ob novorojenčku pa je skalila novica, da so Rosini materi zdravniki diagnosticirali neozdravljivega raka. Prav ona je bila tista, ki je od nekdaj držala skupaj družino. Z Daveom sta se vrnila na njen prvotni dom in skrbita za očeta, ki ima alzheimerjevo bolezen z demenco in shizofrenijo. Kot da ne bi bilo dovolj, ima njen 29-letni brat mentalno starost osemletnega otroka in je nagnjen k izbruhom agresije. Rose Odločno pojasni: "Moja mati ni pri meni nikoli odnehala in to je naučila tudi mene, zato ne bom odnehala niti pri njiju!“

Lepa navznoter

Po prvi uspešni nosečnosti sta se z možem pred štirimi leti odločila za še enega otroka in povila zdravo hčerkico. Rose se ne zmeni za svoje zdravtsvene tegobe, le da so otroci zdravi. 30-letna hoja na dlaneh je pri dvakratni mamici pustila posledice na njenih rokah, ramenih in sklepih, zato bi se morala pripraviti na možnost, da bo sčasoma primorana odnehati in pristati na vozičku. Sama pojasni: "Moje roke niso bile namenjene temu, vendar so na drugi strani moj vir življenja, saj ljubim občutiti stvari okoli sebe.“
Rose se je vse svoje življenje spopadala s predsodki ljudi in sedaj poskuša zavarovati svoje otroke pred krutostjo drugih vrstnikov tako, da jim poskuša razložiti vse o sebi. Že od rane mladosti se je morala sprijazniti, da je vsi ne bodo vedno sprejeli. "To sem spoznala že kot majhna deklica. Morda ne bom nikoli sprejeta in niti navzven lepa za oko, zato pa je edina stvar, ki jo lahko naredim, da sem lepa navznoter. Sem edinstvena, ena med milijoni ljudi, zato vsaj ne bodo pozabili name.“