Pretekli konec tedna sem ob srkanju kavice v nekem ljubljanskem lokalu doživela rahel živčni zlom. Pri sosednji mizi sta sedeli dve dami zrelih let, ki sta na videz spominjali na gospe iz visoke družbe. Vendar sem v trenutku, ko sta odprli svoja zgubana in pretirano našminkana kljuna, ugotovila, da nista prav nič razgledani. Še več, zdeli sta se mi zelo vulgarni in primitivni. Njun pogovor se je vrtel okoli najbolj vroče teme ta hip, ki je poleg gospodarske krize okupirala življenja naših državljanov. V mislih imam Kmetijo slavnih. Dami sta jo dodobra obdelali in se neprestano zgražali nad udeleženci, njihovimi izjavami in videzom. Nobenemu nista namenili niti trohice pohvale, prej nasprotno, bruhali sta ogenj in žalili vsako njihovo izjavo. Ves čas pa sta vztrajno zatrjevali, da oni dve pa tega ne gledata. In pri vsej zadevi je najbolj zanimivo to, da sta natanko vedeli, kakšnega ima Artur, kolikšne so La Toyine in s kom se "lupčka" Maja.

Primitivni gledalci ali tekmovalci?

"Joj, tale Kmetija je res za kretene in debile," je izjavila ena od babnic. "Pa kdo sploh gleda takšno sranje in posluša to preklinjanje?," je moralizirala druga. Med pljuvanjem nista niti za hip pomislili, da sta tudi sami del občinstva, ki v rekordnem obsegu spremlja letošnji edini resničnostni šov pri nas. Prijelo me je, da bi stopila do obrekljivk in jima zabrusila nekaj krepkih o lažni slovenski morali, a sem se raje vzdržala slehernega komentarja. Odpravila sem se proti domu in že sredi vožnje doživela naslednji šok. Na priljubljeni radijski postaji so govorili – o čem drugem kot o Kmetiji. Tokrat so izpostavili nivo jezika, ki ga uporabljajo slavni v oddaji. V nedogled so poudarjali, da se nekateri premalo zavedajo, da to oddajo gledajo tudi otroci. In glej ga zlomka, še eden v poplavi moralnih očitkov, ki jih nekateri tako zelo radi izustijo brez razmišljanja. Roko na srce, prepričana sem, da Kmetija ne bo pohujšala nobenega otroka. Pozabljamo, da naši malčki v šolah in na igriščih lahko slišijo veliko bolj sočne besede, kot jih uporabljajo na Mrzlem Vrhu.

Ko padejo maske, je čas za predsodke

Že ime "resničnostni šov" dovolj jasno pove, da je dogajanje v oddaji kolikor se le da podobno resničnemu življenju. Zato je naravnost obsceno ocenjevati določene izpade, kratke stike in kletvice, ki so posledica gledalcem morda neznanih okoliščin in stresa. Vsak naj najprej pomete pred svojim pragom. Močno dvomim, da se najde kdo, ki ni še nikoli zaklel. Očitno je kazanje s prstom na napake drugih in pljuvanje po njih še vedno slovenski nacionalni šport številka ena.

Novodobni voajerji

Neskončno mikavno je gledati v tujo zasebnost, ljudje se podzavestno poistovetimo z zvezdami in sproščamo lastne notranje napestosti ob opazovanju poražencev. V vsakem izmed nas je malo voajerja, pa če to priznate ali ne.