Zadovoljna.si
V ognju vidijo rešitev iz zlorab, ki jih doživljajo s strani sorodnikov.

Novice

Grozljiva smrt v ognju

T. G./U.F.
12. 11. 2010 15.45
1

Iz Afganistana prihajajo nove žalostne zgodbe tamkajšnjih žensk, ki se v obupu, v katerega jih pahnejo revščina, prisilne poroke in zlorabe, odločajo za najbolj skrajno obliko bega – izberejo smrt. Vse več se jih odloča za samomor z zažiganjem. Vžigalice in kurivo za kuho so njihova rešitev; tisto, kar jim sicer v hudi revščini omogoča preživetje.

Mnoge afganistanske ženske imajo usodo določeno vnaprej. Postanejo sužnje svojih družin.
Mnoge afganistanske ženske imajo usodo določeno vnaprej. Postanejo sužnje svojih družin.FOTO: Reuters

Ni več zmogla

Gul Zada ni več prenesla pritiska. Njena hči, Juma Gul, jo je le uro pred smrtjo obiskala na oddelku za opekline bolnišnice v Heratu. Večer pred tem je Gul Zada svoje otroke odpeljala na družinsko zabavo svoje sestre. Ni bilo videti, da je kar koli narobe. Kasneje je prišlo na dan, da so ji sorodniki očitali, ker na zabavo ni prinesla darila za svojo sestro. In kot kaže, je bila to le še "pika na i". 45-letna Gul Zada, mati šestih otrok, se je zažgala in tako dobila opekline na šestdesetih odstotkih svojega telesa. Možnosti za preživetje je malo že pri opeklinah na štiridesetih odstotkih telesne površine. ''Opečena je bila od glave do peta," je povedal njen sin.

Revščina in obup jih pahneta v skrajno dejanje. Mnoge verjamejo, da bo njihova smrt hitra.
Revščina in obup jih pahneta v skrajno dejanje. Mnoge verjamejo, da bo njihova smrt hitra. FOTO: Reuters

Nihče ne ve, kako trpijo

Oddelek bolnišnice v Heratu je edini v Afganistanu, ki se ukvarja z opeklinami, čeprav je samozažig vse pogostejša metoda samomora. V začetku oktobra so v bolnišnico prepeljali 75 žensk z opeklinami, večinoma je šlo za poškodbe, ki so si jih zadale same. Pristojni ugotavljajo, da se je število poskusov samomora z zažigom povečalo za 30 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Usoda afganistanskih žensk je večinoma določena vnaprej, zakonskega partnerja ne morejo same izbrati, večinoma nimajo možnosti za šolanje in ne odločajo o svoji vlogi znotraj družine. Njihova naloga je, da služijo moževi družini, zunaj tega kroga so izobčenke. Prepuščene so obupu, saj se nihče ne ukvarja s tem, kar prenašajo za štirimi stenami, nikogar ne skrbi njihovo duševno zdravje in zaradi tega jim tudi nihče ne pomaga, preden ni že prepozno. Tudi za Gul Zado sedaj medicinsko osebje ugotavlja, da je najverjetneje trpela zaradi depresije.

V ognju vidijo rešitev iz zlorab, ki jih doživljajo s strani sorodnikov.
V ognju vidijo rešitev iz zlorab, ki jih doživljajo s strani sorodnikov.FOTO: Reuters

Tvegajo, če pobegnejo

''Ženske, ki pobegnejo od doma, tvegajo, da jih bodo posilili ali vrgli v ječo ali poslali nazaj domov. In kaj se bo z njimi zgodilo po tem?“ se sprašuje Rachel Reid, raziskovalka organizacije Human Rights Watch, ki spremlja nasilje nad ženskami. Pobegi obupanih žensk se pogosto žalostno končajo, saj jih moževi užaljeni sorodniki umorijo. Gre za tako imenovane umore iz časti. Še vedno se dogaja, da dekleta in ženske kamenjajo do smrti. Tiste, ki se odločijo, da bodo svoje življenje končale same s zažigom, a preživijo, običajno životarijo, njihovi možje jih zapustijo in se poročijo z drugimi neomadeževanimi ženskami.

Ko se poročijo, je njihova naloga, da služijo moževi družini.
Ko se poročijo, je njihova naloga, da služijo moževi družini. FOTO: Reuters

Ogrožajo jih sorodniki

''Nasilje nad afganistansko žensko prihaja z več strani, ogroža jo lahko oče ali brat, pa tudi njen mož in tast, nemalokrat doživlja krutost tašče in svakinje,“ pojasnjuje Shafiqa Eanin, plastični kirurg, ki pomaga ženskam, ki so poskusile narediti samomor s samozažigom. Ob tem kirurgi poudarjajo, da so najhujši primeri tisti, ko skušajo sorodniki umor prikazati kot samomor. ''Ravno sedaj zdravimo dve ženski, ki so ju zažgali njuni tašči in njuna soproga," zgrožen pripoveduje Arif Jalali, kirurg v bolnišnici v Haratu. Kot sta ti dve žrtvi povedali, so ju sorodniki brutalno pretepli, zaradi česar sta izgubili zavest ter se prebudili šele v bolnišnici, kjer sta ugotovili, da so ju poskušali zažgati žive.

Žalostna zgodba mlade Farzane

Farzana je bila prisiljena v zaroko, ko je bila stara komaj osem let, pri 12 letih se je že poročila. Zažgala se je, potem ko jo je njen tast zmerjal, da ni dovolj pogumna, da bi storila kaj takega. Stara je bila 17 let, ko je imela dovolj pretepanja in zlorab s strani moža in njegove družine. Obupana in globoko potrta je odšla na vrt. Možu je dala v naročje devetmesečno hči ter se polila s kurivom za kuhanje. ''Počutila sem se tako žalostno, v mojem srcu je bilo toliko bolečine. Bila sem besna na svojega moža in očeta ter tudi na svojo taščo. Vzela sem vžigalice ter se zažgala," je povedala Farzana. Njena zgodba je na žalost zgodba mnogih Afganistank. Statistika Združenih narodov kaže, da se 45 odstotkov afganistanskih žensk poroči pred 18. letom, večina od teh še pred 16. letom. Veliko deklet starši "uporabijo" kot plačilo za dolgove, kar jih že vnaprej obsodi na življenje služabnic, ki jih običajno tudi zlorabljajo.

Ženske, ki skušajo pobegniti od doma, postanejo izobčenke, zato mnoge vidijo rešitev le še v smrti.
Ženske, ki skušajo pobegniti od doma, postanejo izobčenke, zato mnoge vidijo rešitev le še v smrti.FOTO: Reuters

Sanjala je, da bo učiteljica

Farzana je bila vedra deklica, ki je sanjala o tem, da bo postala učiteljica. Toda njeni načrti se niso uresničili, saj so jo obljubili za ženo sinu iz družine, ki je njeni družini dala ženo za njenega brata. Skratka, šlo je za posel. Ko je bila stara 12 let, so se njeni sorodniki odločili, da je čas za poroko.

Farzana je na lastni koži izkusila vso krutost moževe družine.
Farzana je na lastni koži izkusila vso krutost moževe družine. FOTO: Reuters
Njen mož je takrat štel 14 let. Farzana, ki je danes stara 21 let, se je pred šestimi leti zažgala. ''Jutro po poroki, ko sem se zbudila, me je pretepel in vpil name. Vedno je ubogal svojo mamo in grdo govoril o meni." Nasilje se je nadaljevalo naslednja štiri leta. Potem pa se je Farzanin brat poročil z drugo žensko, kar je bila huda žalitev za sorodnike Farzaninega moža. In svojo jezo so znesli nad Farzano, saj so postajali do nje vse bolj nasilni. Prepovedali so ji, da bi obiskovala svojo mamo, mož pa jo je še pogosteje pretepal. ''Pomislila sem, da bi zbežala, toda bala sem se, da bo to škodovalo ugledu moje družine. Še nihče iz naše družine se namreč ni ločil. Kako bi lahko jaz bila prva?" Kot pravijo zdravniki in medicinske sestre, ki pomagajo obupanim dekletom, gre pogosto za skrajni obup zaradi življenjske situacije, občutka ujetosti ter močne želje, da bi njihovi možje skrbeli zanje in jih imeli radi. Tako je bilo tudi v primeru Farzane. ''Ključni trenutek je bil, ko mi je tast dejal: 'Ne upaš si sama sebe zažgati.',“ pripoveduje. Zažgala se je in 58 odstotkov njenega telesa je bilo pokrito z opeklinami. Ko jo je neki sorodnik spravljal v avtomobil, da bi jo odpeljal v bolnišnico, ji je soprog dejal: ''Nikomur ne omenjaj mojega imena, nikomur ne reci, da sem imel kar koli s tem." 57 dni je preživela v bolnišnici, morali so ji presaditi kožo, potem pa se vrnila na dom svoje matere. Farzana ne ve več, kaj je prav, na eni strani ima občutek, da mora spoštovati družinsko tradicijo, na drugi strani pa ve, da je treba nekaj spremeniti. Njena hči odrašča v družini njenega moža in ne sme je videti, ne sme pa se niti vrniti na možev dom.

Upajo na hitro smrt

Mnogi se sprašujejo, zakaj se afganistanske ženske odločajo prav za to vrsto samomora in ne za kakšen drug način. Kot pravi dr. Jalali, je eden od razlogov zagotovo revščina. Mnoge ženske tudi zmotno mislijo, da bo smrt nastopila hitro. Takšen način samomora je najpogostejši v Heratu in na zahodu Afganistana, kar se pojasnjuje z bližino Irana – v tej deželi je samomor z zažiganjem precej pogosta praksa. Če žrtev preživi, tvega hudo zastrupitev krvi – sepso, ki lahko nastopi teden dni po zažigu. Družine pogosto nimajo denarja za primerne antibiotike, zaradi česar so bolnice usojene na smrt zaradi bakterije.

Njihove stiske ostajajo skrite za štirimi stenami, zato jim tudi nihče ne more pomagati.
Njihove stiske ostajajo skrite za štirimi stenami, zato jim tudi nihče ne more pomagati.FOTO: Reuters

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 413