Volčja češnja
Ta rastlina rase v Evropi in strupeni so prav vsi njeni deli, a najbolj strupene so njene črne jagode. Znana je tudi pod imenom Atropa Belladonna, “bella donna” pomeni lepa ženska. Volčja češnja vsebuje atropin, ki povzroči širitev zenic, od koder tudi najbrž ime, saj so si ženske z voljčjo češnjo nekoč širile zenice, da bi bile bolj privlačne za moške.

Atropin se uporablja med kirurškimi posegi za uravnavanje srčnega utripa, zmanjševanje izločanja sline in za ohromitev mišic. Volčja češnja je lahko smrtno nevarna, saj pri otrocih že tri do pet zaužitih plodov povzroči smrt v okoli 14 urah zaradi blokade dihanja. Za odrasle je lahko smrtnih okoli deset plodov.

Če gre verjeti legendam, naj bi žena rimskega cesarja Klavdija I. (leta 10 pr. n. št.–54) najela serijskega morilca, ki je cesarja umoril prav z volčjo češnjo. Preden je postal kralj leta 1040, naj bi Macbeth uporabil strup voljčje češnje za to, da je zastrupil dansko vojsko, ki je napadla Škotsko.

Trobelika
Vsi deli te cvetoče rastline vsebujejo strupene alkaloide. Trobelika ob zaužitju ohromi različne telesne sisteme, običajno je vzrok smrti paraliza dihalnega sistema. Najbolj grozljivo pa je to, da se žrtev ves čas zaveda, kaj se z njo dogaja, saj strup ne prizadene razuma.

Najbolj znan primer zastrupitve s trobeliko je grški filozof Sokrat. Leta 339 pr. n. št. so sedemdesetletnega Sokrata na sojenju v Atenah obsodili zaradi herezije. Obsodili so ga na smrt z zastrupitvijo s trobeliko. Strup je moral spiti sam, potem ko je smrtonosno mešanico spil, je še nekaj časa hodil naokrog, dokler niso postale njegove noge neznosno težke. Ob smrti naj bi bili ob njem njegovi študentje in privrženci.

Strihnin
Ta zagotovo najbolj znan strup iz kriminalk se pridobiva iz semen strihninovca, ki rase v Aziji in Avstraliji. Strihnin se uporablja tudi v homeopatskem zdravljenju, vendar samo v zelo razredčeni obliki, sicer je lahko že nevaren. Uporablja se še v številne druge namene, najbolj pa je znan kot podganji strup. Strihnin je alkaloid, deluje tako, da žrtev ohromi, do smrti pride zaradi onemogočenega dihanja. Za strihnin ne obstaja nikakršen prostistrup.

Zdravnik Thomas Neil Cream je med leti 1878 in 1892 tako v ZDA in Angliji ubil vsaj sedem žensk in enega moškega, najbrž pa še veliko več, ker jih je "zdravil" s strihninom. Potem ko je v Ameriki odslužil deset let zapora, se je vrnil v London in naprej zastrupljal svoje bolnike. V Angliji so ga obsodili umora in ga leta 1892 usmrtili. Takrat se je govorilo, da je Cream celo razvpiti Jack Razparač, toda pisni viri pravijo drugače, saj naj bi bil Cream v zaporu v ZDA, medtem ko so se zgodili zloglasni umori, pripisani Jacku Razparaču.

Kurare
Kurare je mešanica različnih, okoli petdesetih, alkaloidov. Uporabljali so ga južnoameriški Indijanci, nanašali so ga na puščice in konice sulic. Eden najbolj strupenih alkaloidov mešanice kurare je tubokuranin. Kurare se sicer uporablja tudi za zdravljenje, vendar v zelo razredčeni obliki. Sicer pa povzroči paralizo in smrt na precej podoben način kot trobelika in strihnin. Potem ko je dihanje že onemogočeno, lahko scre deluje še kar nekaj časa. Zato je tudi smrt zaradi zastrupitve s kurare počasna in grozljiva, saj je žrtev prisebna in se vsega zaveda, ne more pa se premikati in govoriti. Zastrupitev s kurare je mogoče preživeti, vendar ne brez umetnega predihavanja dokler učinki strupa ne oslabijo.

Domorodci iz porečja Amazonke so namazali konice puščic s kurare, ko so odhajali na lov za hrano. Kurare sicer ni nevaren za človeka, ki zaužije žival, zastrupljeno s tem strupom. Nekoliko drugačna mešanica tega strupa se uporablja takrat, ko je cilj zastrupitve človek, takšno so uporabljali na primer v bitkah med plemeni.

Arzen
Arzen je kemijski element, v periodnem sistemu ima atomsko število 33. Prisoten je v zraku, vodi in prsti v zelo majhnih količinah, v večjih količinah pa ga je mogoče najti v vulkanskem prahu in v rudnikih bakra in zlata. Arzen se je uporabljaj v medicini (nekoč se ga je uporabljalo tudi kot zdravilo za sifilis), kot kemijsko orožje in kot pesticid. Različne arzenove mešanice se uporabljajo kot pigment pri barvah in za obarvanje ognjemetov, uporablja se tudi kot polprevodnik.

Arzen kot strup ubija zato, ker onemogoča izločanje življenjsko nujnih encimov. Uživanje arzena v manjših količinah skozi daljše časovno obdobje, na primer v pitni vodi, lahko poveča možnost obolevanja za rakom. Akutna zastrupitev z arzenom povzroča želodčne krče, diarejo, zmedenost, bruhanje in na koncu tudi smrt.

Umor z arzenom je bil najbolj popularen v srednjem veku, saj je bilo enostavno priti do njega, poleg tega zastrupitev z arzenom ni bila tako očitna, saj so bili simptomi podobni simptomom kolere. Danes je bistveno lažje najti sledi arzena. Sledi dolgoročnega uživanja arzena se lahko zaznava še mesece, celo leta kasneje v laseh in nohtih žrtve.

Najbolj znani uporabniki arzena so bili Borgijci. Takrat je menda veljalo, da majhna količina arzena izboljša okus vina in Borgijci so vedno poskrbeli, da so njihovi gostje dobili najboljše vino.