Josipa Lisac je še vedno ena najbolj oboževanih umetnic tega časa in prostora. Čeprav diva v življenju nikoli ni imela pravega vzornika, ki bi jo fasciniral, je obstajal moški, ki je zaznamoval njen svet  vsaj tako močno kot njen spektakularen glas in neponovljivi videz. "Še danes me spreleti nepopisen občutek blaženosti, ko se vrnem v rosna trinajsta leta. Takrat sem si ogledala mesto, kjer se je rodil Matt Collins oziroma Karlo Metikoš. V vsem svojem sijaju je zažarel na velikem koncertu leta štiriinšestdeset, ki ga na žalost nisem smela obiskati, ker mi je mama to prepovedala. Nasledni dan sem s prijateljico odšla na obrobje jezera, kjer je dan pred tem nastopil moški mojega življenja. V daljavi sem zagledala majhno pravljično hišico in prijateljici natvezila, da se je v tej hiški rodil Karlo."
Samo poznanstvo, prijateljevanje in kasneje tudi ljubezen s popularnim rock'n'roll pevcem in skladateljem Karlom Metikošem pa je za vselej zaznamovalo njeno glasbeno in življenjsko pot. Njegove izkušnje in vrhunsko avtorstvo je Josipo izoblikovalo v edinstveno umetnico in žensko. Njun prvi skupni album iz leta 1973 Dnevnik jedne ljubavi je ostal vse do danes eden od najboljših konceptualnih rock izdelkov v antologiji hrvaške diskografije. "Skupaj sva ustvarila okoli trinajst albumov in zgoščenk, številne skladbe so postale zimzelene, med drugim pa mi je predstavil še nek drug spekter izražanj moje kreativnosti, teater. Leta 1975 je kot soavtor prve hrvaške rock opere Gubec-Beg pripomogel k mojemu debiju na gledališkem odru. Tam sem odpela arijo Ave Marija, ki me še danes spremlja na vsakem koncertu in je postala nepogrešljiv del mojega repertuarja."

Zgodaj jo je zapustil

Po vrnitvi z uspešnega potepanja po Ameriki je bila njena kariera na samem vrhuncu. Cvetela pa je tudi ljubezen med dvema legendama, eno živo in drugo žal že pokojno. A vse lepo se nekega dne konča in očitno se je moral zgoditi usoden trenutek v njenem "popolnem" življenju. S smrtjo Karla Metikoša se je zazdelo, da bo tudi njeno srce prenehalo udarjati. Ko glasbenik izgubi ljubljeno osebo, svojo bolečino izpove s skladbo, ki ji jo posveti. Za Josipo se zdi, kot da vso svoje življenje posveča tej ljubezni in da se nikoli ne bo sprijaznila z dejstvom, da Karla ni več z nami v takšni obliki, kot bi si želela. "Iskreno priznam, da se nisem sprijaznila z njegovo smrtjo in se tudi nikoli ne bom. Sem se pa soočila s tem kot z dejstvom, za kar mi je zelo težko in žal. Globoko v sebi vem, da se bova nekega dne zopet srečala, tam nekje na severu."
Josipa, ki v spomin na večno ljubezen vsako leto priredi koncert, posvečen prav Karlu, dodaja, da nikoli ni imela potrebe po bližini drugega moškega, saj je prepojena z ljubeznijo. "Pred kratkim je do mene pristopila ženska in mi zaupala, da je odrasla ob mojih pesmih. Torej je začutila mojo bolečino in čez leta sem spoznala, da jo delim z vsemi vami. Ljudje začutijo, če odpreš svoje srce in jim ga daješ celega. Nato ga vzamejo in prepletejo s svojimi izkušnjami. Tudi ljubezen se neprestano prepleta. Vsi misleci in poeti preteklega in sedanjega časa so to čustvo opisovali skozi tisoč in eno srce. A moje intimno spoznanje je, da je ljubezen največja skrivnost v življenju. Sam jo moraš odkriti, negovati in znati z njo živeti."