Da je posnetkov danes resnično več, se strinja tudi Janijeva življenjska sopotnica, vizažistka Nina Mavrin, in doda, da ima kopica fotografij svoje slabosti, saj so posnetki običajno shranjeni na računalnikih in zunanjih diskih, kar pa posledično pomeni, da nimamo nič, kar bi lahko 'vzeli v roke in si pogledali v krogu družine in prijateljev'. Glede na to, da sta oba – Jani kot režiser, Nina pa kot vizažistka – v profesionalnem življenju precej povezana s fotografijo, imata tudi v osebnem arhivu ogromno posnetkov. Število teh se tako z rojstvom prvorojenke Sare pred štirimi leti ni pretirano povečalo. "Nekaj več fotografij kot običajno sva posnela takoj po njenem rojstvu, prvih nekaj mesecev, ko sva bila res bolj pozorna na to, da ovekovečiva vsak napredek. Sicer pa se pri nas na sploh veliko fotografiramo," nam je zaupal Jani.
Družbena omrežja so nam približala fotografije drugih
Nina in Jani se strinjata, da je dandanes posebne trenutke veliko lažje ujeti v objektiv, saj imamo tako rekoč vsi mobilne telefone s fotoaparati in kamerami, čeprav se to seveda nikakor ne more primerjati s fotografijami, posnetimi s profesionalno opremo. Strinjata se, da so tudi družbena omrežja odigrala svojo vlogo pri vse večjem pomenu fotografij, ki pa so tako obenem postale tudi bolj dostopne širni javnosti. "Fino je, da obdržiš neko mero zasebnosti, zato sem se po Sarinem rojstvu dolgo spraševal, ali je prav, da jo toliko izpostavljava na družbenih omrežjih, ampak dejstvo je, da si enostavno vesel, da imaš otroka in želiš pokazati lepe trenutke, ki jih preživljaš z njim. Žal velikokrat ljudje to narobe razumejo in so prepričani, da se želiš s tem samo bahati in kazati pred drugimi, kar je ponavadi daleč od resnice. Enostavno si vesel in si želiš to deliti s svojimi prijatelji," pojasnjuje oče zgovorne in živahne 4-letnice Sare.
Največ jima pomenijo družinski posnetki
Starševstvo je zagotovo ena pomembnejših prelomnic v življenju, zato ne čudi podatek, da so tudi Nini in Janiju najbolj pri srcu fotografije, ki so nastale takoj po Sarinem rojstvu. Kako tudi ne bi, saj so takrat postali prava družina, hčerka pa plod njune dolgoletne ljubezni. "Prihod novega člana družine je res poseben, čustven trenutek, ki ti za vedno ostane v spominu. Tisti, ki imajo otroke, točno vedo, o čem govorim. Še posebej pri prvem," nam v smehu pove Nina in prizna, da sta Saro veliko fotografirala že v času, ko je rasla v maminem trebuščku.
Fotografije natisneta v knjigo
Mlada družinica nam je pokazala nekaj albumov in zanimivo knjigo s fotografijami s počitnic, ki je lahko odlična rešitev za ovekovečenje posebnim trenutkov in zanimivih krajev. Vsakič znova si rečeva, da morava pripraviti foto-knjigice, ker knjigo dejansko pogledaš, to kar imava pa sedaj po raznih zunanjih diskih, pa zelo redko pregledujemo in tako pozabljamo, kje smo bili in kaj se je dogajalo. To je pa čisto nekaj drugega, papir je le papir,« je prepričan Jani, ki je tudi zaradi svojega poklica veliko bolj osredotočen na sam slikovni material in ima natančno izdelan občutek za fotografije. "Pomen vizualnega je z digitalno fotografijo dobil nove razsežnosti, zato je še toliko bolj pomembno, da ves čas stremim k temu, da je fotografija popolna in estetsko dovršena," zaključi uspešen glasbenik in režiser.
