Zadovoljna.si
BBK

Osebna rast in odnosi

Erotična zgodba: Iskanje izgubljenega navdiha

Brane Kastelic
23. 03. 2011 11.30
7

Brane Kastelic je pronicljiv in duhovit kolumnist, pisatelj in dopisnik z Otoka, kamor se je preselil pred 25 leti. Ob njegovih erotičnih zgodbah je odraščalo več generacij Slovenk in Slovencev, mnogi so si z njegovim domiselnim pisanjem popestrili seksualno življenje. Večni šarmer in zapeljivec se je pridružil ekipi portala Zadovoljna.si.

Če pišeš, je zelo hudo, če izgubiš navdih. Posebej, če te preganja rok. Brez navdiha sem se v sončnem, a mrzlem vetrovnem prvem dnevu pomladi sprehajal po stari Ljubljani, na katero sem zelo romantično navezan. Če bi lahko, bi spal z njo. Kot bi na primer z Bledom, če bi bila Bleda, ali s Kranjsko Goro. Tu in tam so me ustavljali ljudje (kar nekaj jih nisem prepoznal) in spomini. Dolgo sem opazoval veličastno visoko ozko staro hišo na drugem bregu Ljubljanice, ki sem jo narisal kot trnovski osnovnošolec, ko nas je bohemski učitelj risanja, ki se mu je fučkalo za ves svet, gnal na breg Ljubljanice – risat’ stare hiše. Mene je vzel za svojega, ko sem pri 12 letih iz gline naredil kipec gole ženske.
“Iz tebe morda še nekaj bo,”  je ocenil.

Avantura z visokoorgazmično poročeno mamico

Več hiš me je spomnilo na … gole ženske. Ker sem jih ljubil v stari Ljubljani. Kljub mrzlemu dnevu sem obsedel v lokalu pred eno izmed njih, si hotel naročiti kavo (črno, dolgo in brez vsega), pa sem si raje naročil jacka. Dvojnega. Če sem pa iskal navdih … Brez najmanjših težav sem se spominjal mlade visokoorgazmične poročene mamice. Kljub vsemu lepemu, kar sem doživljal z njo v postelji, sem se najprej spomnil jutra, ko me je po ljubezenskem maratonu prebudila močna roka, ki me je tresla. Bila je moška. Dobesedno v postelji naju je gola in objeta ujel njen veliko let starejši mož, s katerim sva se poznala.
Golega me je objel okrog ramen in dejal: “A ti mi zdaj ženo porivaš!”
Kaj naj bi mu rekel? Če bi zanikal, bi me, ali on imel za idiota ali pa bi mislil, da imam jaz njega za idiota. To se ne bi dobro končalo.
“Strašno babo imam, kaj? Rada poriva. In dobro poriva. Pa kako dobro sesa, ali ne, draga moja ...”
“Nehaj, nobene pravice nimaš biti tukaj, pol leta je že odkar si me zapustil,”  ga je prekinila ona, on, ki me je sedečega, golega in brezbesednega še vedno objemal okrog ramena, pa se je glasno smejal.
“Ženo ujamem z drugim moškim v najini zakonski postelji v svojem stanovanju, ona pa pravi, da nimam pravice biti tukaj, hahaha,”  mi je govoril, kot bi prijatelju razlagal, kakšno grozno ženo ima.
“Pravica? Pravica bi bila na moji strani tudi, če bi vaju zdaj počil ... hahaha, ne glej tako zaskrbljeno, mladenič, samo šalim se, čeprav imam pištolo. Vidim, da imaš dober bat. Take imaš rada, draga, a ne? Velike in debele, a ne?”.
“Nehaj, prosim, nehaj,”  ga je prosila ona. Nehal je šele, ko se je iz ene izmed sob razlegel glas njune štiriletne hčerkice: “Mamiiiii! Budna semmmmm!!!”
Njune zgodbe nisem poznal in me ni zanimala. Najina je trajala samo dobre štiri mesece. Seksa je bilo za leto, morda celo dve. Bila je ... ne, bila sva nenasitna. Najine noči so bile Kama sutra do jutra ...

Slaba ideja ...

“Še enega, gospod?”  me je vprašala lepa natakarica z velikimi modrimi očmi in velikimi prsmi.
“Zakaj pa ne!”  sem dejal. Če sem pa iskal navdih, ki ga še ni bilo od nikoder. Ne moreš premlevati stare, že davno končane zgodbe. Iskal sem navdih za novo. Sredi drugega jacka so se odprla še vedno stara vrata, skozi katera sem vstopal ob večerih. In izstopal v jutra. Na njih je bila ona. Neverjetno! Čisto nič se ni spremenila ta koroška kopija mlade Marije Schnider iz Zadnjega tanga v Parizu, čeprav je od najinega zadnjega horizontalnega tanga v stari Ljubljani minilo blizu 20 let, sem pomislil.
Spogledala sva se. Ponudila mi je velik nasmeh in stopila proti meni. Ta njena mešajoča hoja!!! Ko bi ga imela noter ... Ko je prisedla, sem imel občutek, da sem našel izgubljeni navdih.
Enourni pogovor, med katerim sva se veliko smejala in se veliko dotikala, je hitro minil. Bil je vse bolj vroč. Vseeno sva bila zaradi mrzlega marca povsem premražena.
“Res mislim, da to ni dobra ideja,”  sem dejal, ko je nenadoma predlagala, “da bi šla gor”. Ne samo v toplo stanovanje.
“Jaz pa mislim, da je to moja najboljša ideja, če sodim po tem, kako mokro že imam," je dejala.
Odkimaval sem, vendar sem izgubljal bitko s samim seboj. Ne samo zaradi iskanja navdiha.

BBK
BBK FOTO: Aljoša Kravanja

Še vedno govori o tebi

“Počakam te v postelji,”  je dejala in odkorakala skozi meni dobro znana stara vrata. Sem šel za njo? Je papež katolik? Meni dobro znano stanovanje je bilo videti precej bolj moderno in dekliško. Sedela je ne robu postelje. Samo v hlačkah. Prijela me je za roko in jo potisnila pod hlačke, v katerih je imela vihar.
“Še misliš, da to ni dobra ideja?”  je zašepetala, jaz pa pohlepno in pohotno občudoval njeni veliki polni dojki, ki sta bila kot mali gori na njenem vitkem telesu. Slekel sem se, jo nežno potisnil na posteljo in pokleknil pred njo. Sama je odprla stegna, jaz pa ji zelo počasi odmaknil hlačke. Čakala me je mesena, vroča in poplavljena ženskost, nad katero se je dvigal široka lepa krznena steza. Jezik je gladko zdrsnil v njeno osramje in takoj odkril mali veliki gumbek, ki se je lesketal zaradi soka, ki se je cedil iz njene ljubezenske špranje. Kako se je medila! Lizal bi jo od tod do večnosti in ji mesil zdaj čvrste prsi, zdaj napeti ritnici, če ne bi glasno zahtevala nekaj drugega.
“Not’ mi ga daj, prosim ... prosim, če ne se mi bo zmešalo,”  je dejala, me nežno odrinila od svoje sladke medene ženskosti, se zelo hitro iznebila hlačk, se razkoračila, mi ponudila čudovit razgled na svoje mednožje, me agresivno prijela za žilavo nabreklo moškost, ki jo je gledala, kot bi bila edina na svetu, in jo usmerila v svoj studenec naslade. Počasi in nežno sem ga napolnil. Do konca. Široko je odprla oči in usta, preden jih je zaprla, nagnila glavo vznak in mi odločno začela prihajati nasproti. Bil sem nekje zelo visoko. Meso je tleskalo ob meso. Grabila sva drug drugega. Suvala drug proti drugemu. Divje gledala drug drugega. Bila sva kot ponorela.
“Daj me, daj me, še me daj, prosim, ne nehat’, nikoli ne nehaj’,” je momljala. Kako bi nehal! Šele začenjal sem. Če pa sem končno našel navdih ... In veliko več od tega.
“Odkar se zavedam, da sem ženska, sem si te želela. In te imela rada. Tudi mami te je imela tako rada. Še vedno te ima ... rada. Še vedno govori o tebi,”  je dejala dvojčica junakinje iz stare zgodbe, s katero se je rodila nova zgodba. In nova ljubezen. V sončnem a mrzlem prvem dnevu pomladi. Tako lepo. Skoraj prelepo, da bi bilo res. Morda pa ni.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (7)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 658