Z drugimi besedami: stalni prostor za seks (štalca s kravco) še ne pomeni, da moški seksa vsakič, ko si to želi. Mnogi so že na samem začetku skupnega življenja ali čez čas razočarani … Kaj povzroči problem? Med moškimi in ženskami je velika razlika, ko so v omenjenem stabilnem, varnem razmerju. Varni ali vsaj veliko varnejši naj bi bili pred konkurenco. Pred tem, da ti bo partner ušel z nekom drugim. Pred nezvestobo.
Velika razlika po prelitvi nestabilnega v stabilno oziroma nevarnega v varno razmerje je: on ne bi nič manj seksal kot prej, njej pa se manj seksa kot prej. Celo precej manj.
Zveni domače?

Kriza štirih let

Raziskovalci ugotavljajo, da velika večina moških po štirih letih razmerja ne želi seksati prav nič manj, kot so na začetku, medtem ko si enako rednega seksa kot na začetku želi manj kot polovica žensk, čeprav si na začetku razmerja dve tretjini žensk želi “pogosto” seksati.
Ker si od šestdeset do osemdeset odstotkov moških po štirih letih razmerja še vedno želi “redno in pogosto seksati”, postane to kmalu problem, ki ga številni pari ne morejo in ne znajo rešiti.

Ta razkorak je toliko bolj žalosten, ker so ga ugotovili že pri tridesetletnih parih, ženskam pa naj bi ravno pri tridesetih dobile željo resno seksati. Kaže, da ni tako, če so v varnem razmerju.  Če pari ostanejo skupaj, se ta problem z leti vztrajno povečuje. Po dvajsetih letih razmerja si seksa pogosto želi samo še dvajset odstotkov žensk. Pri moških pa libido ostane enako velik, kot je bil po štirih letih. ”Fantov”, ki bi radi redno seksali, je še vedno od šestdeset do osemdeset odstotkov. Kako je to mogoče?

Po stopinjah prednic
Spet smo pri evolucijski teoriji. Poenostavljeno povedano: naši davni moški predniki so pogosto naskakovali svoje ženske, da jim ne bi drugi moški delali otrok, za katere bi potem oni morali loviti hrano. Davne prednice pa so svojemu moškemu na začetku pogosto dajale zato, da so ga navezale nase. Ko se je dovolj navezal, pa manjkrat.
Že, že, ampak zakaj bi jih potem minilo samo veselje do seksa z njim? O tem obstajata dve teoriji.

Nevarna taktika

Po eni, ki moškim ne bo všeč, se njihova najmanj seksualna pozornost preusmeri na druge moške.
Po drugi bolj verjetni, ki pa moškim prav tako ne bo všeč, ženske podzavestno ali (vsaj v današnjih časih) celo zavestno omejijo pogostost seksa, da bi njihov moški ostal seksualno zainteresiran zanje. Možno je torej, da se je tudi v seks priplazila kapitalistična tržna dogma o ponudbi in povpraševanju: če je seks ves čas na voljo, mu vrednost pade? Morda, vsekakor pa drži, ti je bolj do seksa, če nekaj časa ne seksaš. To je seveda nevarna taktika, saj lahko zato moški zaide k drugi.

Pozornost, nežnost, ljubečnost

Še en pomemben razkorak je med moškimi in ženskami v varnih razmerjih. Nanj posebej moški radi pozabljamo. Z leti postanemo manj pozorni, manj nežni, manj ljubeči. Ja, seksali bi še vedno enako pogosto, vendar brez omenjenih “komplikacij”. Raziskave pa kažejo, da si pozornosti, nežnosti, ljubečnosti želi celo devetdeset odstotkov žensk, ne oziraje se na to, koliko časa so v razmerju. Kaj pa moški? Že po desetih letih jih ne potrebujejo več oziroma bi prešli v akcijo po čim krajšem postopku.

Nežnost s trdim

Moški smo torej obtoženi, da se sčasoma vsaj manj potrudimo za to, da bi seksali. Nekateri morda upravičeno.
Kaj pa drugi? Ste že kdaj slišali ali izrekli stavka, kot sta “Pozoren (ali: nežen) si samo zato, ker bi rad seksal” ali “Želela sem si samo objema, ne pa seksa (očitek, ker si nežen s trdim).” V tem je “kavelj 22”: tudi nežnemu, pozornemu in ljubečemu moškemu otrdi, kadar mu otrdi, pa se mu zdi škoda, da bi uplahnil brez akcije.

Pridružite se nam tudi na Facebooku s klikom na