Ko je žena super bejba

Svojo ženo je hvalil na vse mogoče načine. Res nikoli na svojo pobudo. Kriva sem jaz. Vsakič, ko bi ga rada pripravila do tega, da bi o njej rekel nekaj slabega ali kar koli kritičnega, da bi se jaz počutila bolje, sem se počutila še slabše.
Ker je nisem nikoli videla, me je vse bolj zanimalo, kakšna je. Zdržala sem tri, morda štiri mesece po tistem, ko sva prvič obležala. Najprej sem mu postavila natančno to vprašanje: kakšna je njegova žena.
"Super bejba je," mi je odgovoril.
Super bejba? Žena naj bi bila super bejba? Žena, ki ji je nezvest? Jezik mi ni dal miru. “Je boljša od mene? Hočem reči: je lepša, bolj seksi od mene?” sem morala vprašati, on pa me je pogledal z bolečo grimaso na obrazu, ki sem jo hitro prepoznala. “Ne! Ne odgovori mi, prosim …” sem pohitela.

Fotografija

Samo še to mi je manjkalo, da bi mi rekel, da je boljša od mene. Že tako sem bila nanjo ljubosumna kot pes.
A hudič mi ni dal miru. Nekaj mesecev kasneje sem spet načela to vprašanje. “Rada bi videla tvojo ženo. Imaš kakšno njeno fotografijo?” sem mu dejala po še enem dveurnem posteljnem maratonu, ko se je počasi oblačil, da bi se, kot vedno, vrnil k njej, čeprav sem ga velikokrat prosila, naj vsaj enkrat ostane pri meni vso noč, ker sem si želela prebuditi ob njem, se stisniti k njemu, se ležerno po jutranje pofukati in potem z njim, oblečena samo v majico, uživati filmski zajtrk, in potem se še ’dati dol’, morda kar v kuhinji.
“Zakaj bi jo rada videla? Kaj boš imela od tega? Nama kaj manjka? Ne bi se mogla imeti bolje. Dobiva se, se lepo pofukava, vmes pa imaš vso svobodo,” mi je dejal, jaz pa sem ga očitno tako sovražno pogledala, da je samoobrambno dvignil roke.
“Nočem svobode! Fotko hočem! Njeno! Videti jo hočem!” sem vztrajala.
“Si prepričana?” je dejal, ko je, zdaj že oblečen, segel proti svojemu suknjiču.
"Ja, prepričana sem. Stoodstotno prepričana,” sem trmoglavo dejala.

“Prav,” je dejal, odprl denarnico in mi podal fotografijo. S tresočo roko sem jo sprejela in jo počasi približala. Nastopil je trenutek resnice. Bil je boleč. Prav je imel. Super bejba je. Stara približno trideset let. Toliko kot jaz. Blondinka z modrimi očmi. Kot jaz. Dolgonoga joškata blondinka z lepim nasmehom in lepimi zobmi. Kot jaz. Roka se mi je še bolj zatresla, ko sem mu fotko vrnila.
Dobra bejba sem, vendar je ona, roko na srce, boljša. Daljše noge ima. Večje joške. Dobila sem, kar sem iskala.
“Iti moram, enajst in četrt je že. Košarka naj bi se končala pred pol ure,” je dejal, se sklonil proti meni, da bi me, kot vedno pred odhodom, nežno objel, pokupčkal moji dojki, mi pobožal pičko in dejal, kako lepo mu je z menoj, pa sem skoraj kriknila.
“Ne! Ne dotikaj se me! Pojdi!” sem jezno dejala. Samo malo je manjkalo, da nisem dodala “in se ne vrni nikoli več”.
Ko je odšel, je vse, kar je bilo na nočni omarici, končalo na tleh. Enkrat na teden sem “košarka” in trikrat “tenis”. Skratka: njegova rekreacija. To sem, ja: šport. Njegov šport.

Poceni ljubica

Moj srečno s super bejbo poročeni ljubimec zame ni najel stanovanja, v katerem bi mu bila vedno na voljo, ker sem mu v svojem stanovanju. Prav tako mi ne kupuje dragocenih ne kakšnih drugih daril, me nikamor ne pelje, se ne druži z menoj izven postelje.
Tako je že pet let, od tistega dne, ko sva se spoznala na skupnem poslovnem kosilu mojega in njegovega podjetja in po kosilu, ki smo ga lepo zalivali z vinom, obležala v najbližjem motelu, bolj na mojo kot njegovo pobudo. Že prej ni skrival tega, da je poročen. Na prstancu je imel velik prstan. Poleg tega mi je že pri mizi to potrdil tudi z besedami.
Vseeno mi je bilo. Ni me zanimalo. Tako me je privlačil, da se mi je mešalo. Hotela sem z njim v posteljo. Hotela sem njega in njegovega kur…. In ni mi bilo žal. Moj daleč najboljši ljubimec je. Pa ne zato, ker je najbolje “opremljen”, ampak zato, ker si vzame čas. Najprej za vse moje telo in potem posebej za pič…. Res vzame čas. Skoraj vedno mi pride na vse načine. Najprej zaradi njegovih virtuoznih prstov, potem zaradi njegovega dolgega jezika, na koncu pa zaradi njegovega lepega debelega žilavega kur.., na katerem mi kar naprej prihaja. Nikoli nisem imela težav pri doseganju orgazma, vendar to, kar se mi dogaja z njim, ni normalno. Ko sem z njim, sem hipersrečna. Ko gre, sem hipernesrečna.

Nikoli noče ostati čez noč

Najinih srečanj je konec, ko je konec najinih orgazmov. Pride, ostane od dve do tri ure in gre. Včasih se dobiva dopoldne, včasih popoldne, včasih zvečer. Dobiva pa se skoraj vsak dan. To mi je približno pol leta po tistem, ko sem videla fotografijo njegove žene, tako imenovane super bejbe, dalo novo mazohistično idejo: ha, sem pomislila, tudi navidez super bejbe ne marajo seksa ali pa so zanič v postelji, lahko celo oboje. Pogovor sem začela previdno.
“Ni moja stvar, vendar, ali žena nikoli ne posumi, da imaš ljubico? Mislim, skupaj sva že skoraj štiri leta. So tedni, ko seksava skoraj vsak dan,” sem dejala.
On je zelo prepričljivo odkimal, preden je dejal, da “žene ne posumijo, da imaš drugo, če imajo urejeno seksualno življenje”.
Kaj je rekel? Da imata s super bejbo urejeno seksualno življenje? Zaradi tega povsem nepotrebnega podatka mi je zavrela kri. Pobesnela sem in agresivno vprašala.
"Kolikokrat na teden pa jo nategneš?"
Pogledal me je, češ, si prepričana, da hočeš, da ti odgovorim.
“Ne bi o tem, res ne,” se je izmikal.
“Vedeti hočem. Kolikokrat na teden jo nategneš?” sem odločno ponovila vprašanje.

Neželjeni odgovor

"Skoraj vsak dan,” je hladnokrvno odgovoril in se začel oblačiti. Ne! Tolikokrat kot mene!
“Pa je dobra v postelji? Ji vedno pride?” sem besno vprašala in ga gledala, on pa me spet vprašujoče pogledal, češ, res hočeš, da odgovorim na to vprašanje.
Ni mi ga bilo treba ponoviti. Najprej je prikimal. Večkrat, kot je bilo potrebno.
"Zelo rada ima seks, ja. In vedno ji pride," je dejal.
Če bi bila bomba, bi v tem trenutku eksplodirala. Ko je odšel, so spet vse stvari, ki so bile na nočni omarici, končale na tleh. Trdno sem se odločila, da ga zapustim. Nisem ga klicala in nisem se odzivala na njegove klice in sporočila, ki jih ni bilo ravno veliko. Vzdržala sem natančno tri dni.
Čeprav sem poskušala, nisem mogla odnehati z iskanjem odgovora na vprašanje, zakaj ima moj s super bejbo, ki ima zelo rada seks in ji vedno pride, poročeni moški, mene za ljubico? Morala sem razumeti. Morala sem tudi odkriti nekaj, kar koli, da bi se počutila boljše od nje. Po petih letih – blondinka, kaj hočete – se mi je posvetilo.

Manjkajoča felacija

“Vem, zakaj imaš mene za ljubico,” sem ga presenetila, on pa me je začudeno gledal.
“Zato, ker ti ga jaz vsakič sesam, žena pa ti ga ne. Klasika! Zakon brez felacije,” sem zadovoljno dejala. On me je gledal in gledal, preden se je nasmehnil in odkimal.
"Nasprotno. Entuziastična felatriče je,” je dejal.
Kaj je? Felatriče? Entuziastična felatriče? Spet bi skoraj eksplodirala …
Pomirila, vsaj delno, sem se nekaj tednov kasneje, ko je poskrbel za največji šok. Razkril mi je, da je samski. Da nima žene, ker ima zakonsko razmerje za klavstrofobično ustanovo.
“Kdo pa je super bejba na fotki?” sem vprašala bolj zaradi šoka, kot da bi me res zanimalo.
“Ne vem točno. Mislim, da je iz Playboya,” je dejal.
Moški lažejo. Naravni lažnivci so. Poročeni in neporočeni. In ja, številni imajo zakon za klavstrofobično ustanovo.
Pet let mi je lagal. Pet let sem spala z njim, kadar koli si je on želel. Niti eno noč ni ostal pri meni, čeprav bi lahko vsako. Pet let jih je poleg mene še kdo ve koliko ’dal dol’. Šele potem sem izvedela, da je v bistvu plejboj, ki ima kup stalnih navez, kot sem bila jaz. Morala sem mu za vedno pokazati vrata.