Osebna rast in odnosi

'Kelnarca' piše umazana pisma znanemu Ljubljančanu

Brane Kastelic

15. 12. 2011 16.25

Vsakega avgusta skoraj vsak dan že tri leta prihajaš v 'moj' lokal, se zabavaš s svojo družbo, se smeješ z najbolj seksi moškim nasmehom, kar sem jih kdaj videla v živo, mi naročaš pijačo s svojim lepim žametnim glasom in se s svojimi prodornimi očmi mimogrede na skrivaj paseš po meni. Ti in jaz, ti, ‘velik ljubljanski frajer’, in jaz, ‘portoroška kelnerca’.

September 2008

Pišem ti pismo, čeprav ne vem tvojega naslova, ne poštnega ne elektronskega, in čeprav ga ne mislim nikomur in nikamor poslati. Zakaj ga pišem? Zato, ker se zgoraj cmerim, spodaj pa cedim. Prekleti moški. To se mi še ni dogajalo. Ali sem se zaradi moških cmerila ali pa cedila. Nikoli se mi ni dogajalo eno in drugo. Nikoli prej mi niso med plesom prstov v poplavljenem mednožju po obrazu polzele solze. Boleča je resnica, da si še nikoli nisem z nobenim moškim tako želela v posteljo ali kamor koli drugam, kjer bi ti ga potegnila iz hlač in se nasadila nanj … Pohotno pišem, ker imam pohotne misli. Zatreskana sem vate, in se želim pofu… s teboj. Se bova kdaj? Dvomim. Ti si veliki frajer, jaz portoroška ‘kelnarca’ …
'‘Pokliči tisto tvojo kelnarco z lepo ritjo in velikimi joški,’' sem slišala polglasno reči tvojega prijatelja, ko ste popili že tretjo ali četrto rundo. Tvojo? To sem prvič slišala. Jim govoriš o mojih oblinah, kadar ni zraven tvoje najnovejše Dulčineje. Kako so vse enake! Tudi letošnja je enako mlada, blond in modrooka, dolgonoga in za moj okus presuha. Kot je bila lanska. In predlanska. In tako naprej … So vse z iste modne revije? Seveda ne veš, zakaj se cmerim, medtem ko s prsti vse bolj grobo brusim svojo nabreklo češpljo … Zato, ker se počutim še slabše kot Debra. Katera Debra? Debra Winger v filmu Oficir in gentleman. Razmisli, zakaj. Poglej si ta film, če si ga nisi, kar dvomim, saj nisi samo visok, lep, bogat in tako naprej, ampak zveniš kot razgledan in izobražen tip. Si stal v pravi vrsti tudi, ko so delili velike kur… kaj? Nehala bom pisati, preden začnem preveč svinjati.

September 2009

Pa je mimo še en avgust, v katerem sem še vedno na slabšem kot Debra. Če si gledal film, ti je jasno, kaj mislim s tem. Delavka za tekočim trakom Debra se je zatreskala v lepotca Richarda Gera, ki se je šolal na vojaški akademiji. Ni bil prvi vojaški kadet v lepi uniformi, s katerim se je dajala dol’ in o katerem je upala, da jo bo odpeljal s seboj, in jo poročil, in jo odpeljal iz tiste njene vukojebine. Se pa ni nikoli prej tako zatreskala. Podobne sanje kot ona so imele tudi njene sodelavke in prijateljice. Pa so se skoraj vse postarale za tekočim trakom, se spominjale svojih kadetov, ki so jih “servisirale”, dokler niso končali akademije, in privoščile mladim sodelavkam, da bi se njim uresničile njihove neuresničene sanje. Jaz ne živim v vukojebini, ampak v mondenem Portorožu, se pa tako počutim, ker sem ‘kelnarca’ že od svojega osemnajstega leta, ko sem pobegnila od doma na severu Slovenije zaradi gnusnega očima, ki se je vedno slinil okrog mene. 28 let imam, vsak čas bom ‘praznovala’ deseto obletnico ‘kelnarjenja’.
Letos si še večkrat pogledoval proti meni, se mi tu in tam, kadar je tvoja ta nova – ta pa mora biti sestra dvojčica tvoje lanske bejbike – hodila po butikih, ki obdajajo trg, na katerem je ‘moj lokal’. Letos avgusta se mi ni treba v postelji igrati sami s seboj, saj imam lokalnega jebača. Potenten je, a brez domišljije, kar ni problem. Medtem ko on besno poriva, jaz odrivam in mislim nate.

September 2010

Letos si avgust preživel v Portorožu z isto ‘barbiko’ kot lani. Si popustil? Ima kaj, česar njene predhodnice niso imele? Kje pa? Morda med nogama? Je nisi zamenjal, ker je tako dobra v postelji? Pa se mi ja nisi resno zaljubil? V praznoglavo ‘barbiko’, ki bolj malo govori in se veliko smeje? Kako sem nesramna! Vem, da sem, a si ne morem pomagat’. Vsa ta vprašanja sem si postavljala, dokler nisem spoznala, da se v najinih ‘odnosih’ nič ni spremenilo. Spet si se na skrivaj pasel po mojih oblinah. Letos še bolj, ker so zaradi teka postale še bolj izzivalne. Še lepšo rit imam, zaradi še ožjega pasu so moji joški videti še večji. Osvajalcev mi ne manjka, a jaz hočem tebe. Glej, nisem kot Debra. Ni me treba odpeljati seboj, ne želim postati tvoja ‘barbika’. Samo pofu… bi se rada s teboj. Ko bi le vedel, kako vse v meni koprni po tebi, kako zelo mokro in oteklo imam zaradi tebe! Kaj ni to lepo? Je to greh? Moram biti za to res manekenka, ali pevka, ali … ‘nekdo’? Ne verjamem, da nisi dal dol’ še nobene ‘kelnarce’. Pravi jebači niso zares izbirčni … Hej, frajer ljubljanski, prišlo mi je na misel, kaj pa če nisi pravi jebač, ampak se samo delaš, da si?

September 2011

Preživela sem najlepši avgust svojega življenja …
Saj ne morem verjeti. Še vedno lebdim, hodim nad tlemi, imam na obrazu večni nasmeh. Hvala ti! Štiri tedna sem bila tvoja … Debra. In bila vse bolj prepričana, da bom to tudi ostala. Srce mi je začelo razbijati, ko sem po nekaj dneh ugotovila, da si prišel … sam. Ko si tretji večer sam obsedel v ‘mojem’ lokalu in brez besed in z nasmehi spremljal vsak moj korak, sem bila zmedena in v zadregi, vendar tudi vznemirjena. In ja, vzburjena. Na prsih sem videla rdečkaste lise, med nogama sem imela povodenj. Ko bi ti vedel, kako je težko ‘kelnariti’ z mokro pič…, mi tega ne bi delal.
‘Zapiramo,’ sem ponavljala. Vsi gostje in osebje so odšli, ti pa si kar sedel in me opazoval. Ura je bila pol enih zjutraj.
'‘Želim si te, odkar sem te prvič videl ob tem šanku,'’ si mi dejal, ko sem zaklenila vrata lokala, in se mi približal. Sanja se ti ne, frajer, kako sem si jaz želela tebe, sem pomislila, ti pa si me objel, nežno potegnil k sebi in me poljubil.

Odzvala sem se z vso strastjo, ki se je kuhala v meni vsa ta leta. Se stisnila k tebi, se ti vsesala v usta, se drgnila ob tvojo hitro nabreklo moškost … Hitro si me razgalil do pasu in zajel moji veliki lepi dojki v svoje dlani. '‘Kako si lepa,'’ si mi šepetal, medtem ko si strastno lizal in sesal veliki bradavici. '‘Oprhati bi se morala, ves dan sem bila v službi,’' sem neprepričljivo dejala, ko si mi dvignil krilo in sem ustavila tvojo roko, ki je hotela v moje premočene hlačke. Samo odkimal si in pustila sem ti v svoje odprto utripajoče oteklo poplavljeno mednožje. Kako ti je roka zadrhtela … Ko so tvoji prsti vešče zaplesali, sem se zelo hitro zavrtela orgazmu naproti, ki pa sem si ga želela s tvojim kur… med nogama. Hitela sem ti odpenjati hlače in sem glasno zastokala, ko sta se ga oklenili obe moji roki. Mislim … kakšen kur…! Kot ponorela sem ga šibala, dokler me ni premagala pohota, in sem se obrnila, se oprla na šank in dvignila rit, da si mi ga zasadil v telo. Džizs, kako si me napolnil. Kako sem vrtela rit in ti prihajala nasproti. In kaj vse govorila. Kot največja porno prasica. Prišlo mi je … ne vem … kolikokrat. Niti malo me ni zanimalo, kaj si misliš o meni. Šest let sem čakala na ta trenutek in vseeno mi je bilo. Tudi sesala sem ti kot porno diva, in pogoltnila vse, kar si mi dal. Se spomniš, kako sva se nasmihala drug drugemu, ko sva na pol gola obsedela za mizo ‘mojega’ lokala. Videti si bil v devetih nebesih. Jaz sem vsekakor bila. Ves avgust … Bila sem tvoja ‘punca’. Tvoja Debra. Kljub mojim protestom si mi kupoval lepe seksi drage obleke, hodila sva na večerje, hodila sva plesat’, se vozila s tvojo barko, predvsem pa sva se dajala dol’. Vsepovsod in kar naprej. Celo tvoja družba je sprejela ‘kelnarco’. Nekdanjo kelnarco, saj sem dala odpoved, da sem bila lahko s teboj vsak dan. Tebi sem se zlagala, da sem vzela dopust, da ne bi mislil, saj veš kaj …

Avgust je minil ...

Avgust je minil tako hitro. Prehitro. O tem, kaj bo septembra, se nisva pogovarjala. Vedno sva se pogovarjala samo o tem, kam bova šla in kaj delala … ‘jutri’. Ko sva se poslavljala – ti si že sedel v svojem lepem dragem športnem avtu, jaz pa stala ob njem – sem te vprašala, ali si videl film Oficir in gentleman. ‘'Aha, seveda, večkrat,’' si rekel in me vprašujoče pogledal. ‘'In? Ti je všeč?'’ sem vprašala. '‘Seveda mi je, eden izmed najboljših filmov,'’ si dejal, jaz pa se nasmejala. '‘Edino konec filma je za lase privlečen,’’ si dejal, mi s kazalcem poslal poljub in se odpeljal v Ljubljano. Brez obljub, brez mojih naslovov, brez mojih telefonskih številk … Tudi Richard je odšel, a se je takoj vrnil in Debro odpeljal s seboj. Njene sanje so se uresničile. Ti se nisi vrnil. V ušesih so mi glasno odmevale tvoje besede ‘‘edino konec filma je za lase privlečen’’. Ker je bil srečen?

Rada bi te sovražila, pa te ne morem. Ker te imam rada.