Človek potrebuje spanec za preživetje

Telo odrasle osebe potrebuje v povprečju sedem do devet ur telesnega počitka ali spanja. Človeku, ostalim sesalcem in nekaterim drugim živalim, ki so jih proučevali, je spanje nujno potrebno za preživetje. Strokovnjaki se ne strinjajo, koliko neprespanosti je mogoče nakopičiti, vsekakor pa je spanec bolj pomemben, kot jih veliko misli. Medtem ko spimo, se naše telo obnavlja, izločajo se nekateri hormoni, obnovi se imunski sistem, spočijejo in obnovijo se sklepi, tudi možgani dobijo priložnost, da se uredijo na novo.

Spalna arhitektura

Običajni potek spanja so ugotovili po številnih poskusih v spalnem laboratoriju. S pomočjo možganskih krivulj (EEG) in drugih podatkov (gibanja oči in mišične napetosti) so prepoznali zaporedje stadijev, ki si pri zdravih ljudeh med spanjem sledijo. Spanje je sestavljeno iz petih faz. Prva in druga predstavljata plitko spanje. Kmalu potem, ko človek zaspi (približno 20 do 30 minut), se pogrezne v stadij najglobljega spanja. To sta tretja in četrta faza. Osebo v globokem spancu je zelo težko zbuditi, če pa se to zgodi, je ta oseba običajno še nekaj minut povsem brez orientacije in omotična.

Paradoksno spanje

Približno 90 minut kasneje se začne zadnji stadij. Imenujemo ga paradoksno ali REM spanje. V tej fazi možgani oddajajo enake valove kot v budnem stanju, zato se ta stadij imenuje tudi paradoksno spanje. REM je kratica za Rapid Eye Movement – ang. hitro premikanje oči, kar je ena najbolj splošno znanih značilnosti te faze. Poleg tega pride tudi do povišanja frekvence srčnega utripa, dviga krvnega tlaka, hitrejšega, nepravilnega in plitvejšega dihanja, začasne popolne mišične paralize, nesposobnosti uravnavanja telesne temperature, pri moških do erekcije in pri ženskah do povečanja klitorisa. V REM fazi sanjamo.

Pri normalnem vzorcu spanja si te faze sledijo ena za drugo, vse skupaj pa predstavljajo en cikel, ki se z različnimi dolžinami posameznih faz ponovi 3- do 5-krat na noč.

'Spati, nemara sanjati …'

Sanje so v osemdesetih odstotkih vezane na REM fazo spanja. Zelo pogosto se sanj spominjamo po takojšnjem prebujanju iz REM faze spanja, medtem ko v ostalih fazah sanjamo bistveno manj, in si jih tudi redkeje zapomnimo. Glede na razporeditev stadijev in ciklov spanja je večina paradoksnega spanja v jutranjem času. Velikokrat tej fazi spanja sledi prebujanje, zato se sanj po prebujanju iz te faze tudi najbolj spominjamo. Zakaj sanjamo in kaj sanje dejansko pomenijo, je vprašanje, ki se nam stalno zastavlja. Mnogo odgovorov je zapisanih v številnih knjigah, pa vendar se zdi, da se 'pravi' odgovor stalno izmika.