So pa tudi ljudje, ki pravijo, da so zadovolj(e)ni in srečni brez seksa. Ja, čisto in povsem brez. Mnogi tudi brez ‘ročnih del’. To so aseksualci. Tudi med njimi so razlike. Največja jih deli v dve veliki skupini: na ‘romantične’ in ‘aromantične’ aseksualce. V prvi so tisti, ki čutijo potrebo po romantiki, v drugi pa tisti, ki nimajo ne romantičnih ne seksualnih potreb ali želja. Mnogi aromantični aseksualci si ne želijo nobenega dotika, nikakršne fizične intimnosti.

Brez seksualne privlačnosti

Na portalu AVEN je aseksualec „nekdo, ki ne doživlja seksualne (spolne) privlačnosti druge osebe“. Aseksualnost, ki so jo znanstvene glave začele preučevati šele pred kratkim (prva študija sega v leto 2001), se razlikuje od celibatnosti. Celibat je nekaj, za kar se nekateri ljudje zavestno odločijo, aseksualnost pa je prirojena, zatrjujejo na portalu. Aseksualnost ne naredi življenja ne slabšega ne boljšega, se pa aseksualci soočajo z drugačnimi življenjskimi izzivi kot večina seksualcev. Kot v seksualni tudi v aseksualni skupnosti obstaja velika raznolikost, saj vsaka aseksualna oseba različno doživlja izkušnje, kot so razmerja, privlačnost in vzburjenje.

O razmerjih

Aseksualni ljudje imajo čustvene potrebe, ki jih zadovoljujejo zelo različno. Nekateri so najraje sami, drugi so radi v družbi. Nekateri si želijo intimnega romantičnega razmerja in iščejo stalnega partnerja. Aseksualci imajo razmerja ne samo z drugimi aseksualci, ampak tudi s seksualci (kar je verjetno recept za probleme). Mnoge aseksualce privlačijo drugi ljudje, vendar pri tem ne čutijo seksualne privlačnosti. Kaj naj to pomeni?

21-letna angleška aseksualka – devica – študentka Jenni, ki jo predstavljajo na BBC-jevi spletni strani, pravi: "To pomeni, da nikoli ne pomislim, ko gledam ljudi, da bi s kakšno osebo seksala. To se ne dogaja." Kako pa ve, da je aseksualna, če ni poskusila seksati? Morda pa bi uživala? Ve, ker je seks ne zanima. "Če te nekaj ne zanima, je čisto vseeno, ali to poskusiš ali ne," trdi Jenni, ki zase pravi, da je heteroromantična aseksualka. Jenni ima eno leto starejšega fanta Tima, ki trdi, da je seksualec, res pa dodaja, da ni bil nikoli obseden s seksom. "Nikoli nisem hodil ven, da bi seksal, kot to počnejo drugi ljudje." Zato ga ne moti to, da je njuno razmerje samo romantično in da se z Jenni samo poljubljata in objemata. Romantični aseksualci so lahko tako kot Jenni heteroromantiki, lahko pa so tudi homoromantiki (lezbijke in geji, ki jih romantično privlači isti spol) in biromantiki, ki jih privlačijo romantična razmerja z moškimi in ženskami.

Kaj pa najbrž ključno vprašanje? Se spolno vzburjajo? Se aseksualcem dvigajo in aseksualkam vlažijo? Na portalu AVEN pravijo takole: za nekatere je seksualno vzburjenje precej reden pojav, vendar ni povezano z željo po tem, da bi našli seksualnega partnerja ali partnerje. Nekateri se občasno samozadovoljujejo, vendar ne čutijo potrebe po seksu z nekom drugim. Drugi aseksualni ljudje ne doživljajo nikakršnega spolnega vzburjenja ali pa je to zelo majhno. Ker jim ni do seksa, aseksualci pomanjkanja seksualnega vzburjenja nimajo za problem, ki bi ga bilo potrebno odpraviti.

Aseksualnost ni mit

Večina ljudi, ki se je domislila portala AVEN, je bila aseksualna vse življenje. Aseksualci malo kdaj postanejo seksualci, približno tako malo kdaj kot heteroseksualci postanejo homoseksualni. Nekateri ljudje se imajo za aseksualne, pa to niso, saj so aseksualni samo toliko časa, da ugotovijo svojo seksualno usmeritev. Različni ljudje na aseksualnost različno gledajo. Nekateri jo imajo za motnjo, drugi mislijo, da je posledica ali nedelovanja hormonov ali grdih izkušenj iz mladosti, na primer spolne zlorabe, tretji trdijo, da se za aseksualnostjo skriva homoseksualnost. Maloštevilne pametne glave, ki se ukvarjajo z aseksualnostjo, pravijo, da so to posledice nerazumevanja aseksualnosti, ki vsekakor obstaja, nimajo pa še odgovora na vprašanje, ali je za vedno ali pa je samo začasna. Pravijo tudi, da je ne bi smeli mešati s pomanjkanjem poželenja, posebej občasnim.

Veliko seksualnosti

Nekateri aseksualci so žrtve diskriminacije v družbi, vendar ne tako nesramne, grde in umazane, kot je še vedno marsikje prisotna homofobija. Predvsem so aseksualci ‘žrtve’ nezanimanja družbe, ki je vse bolj seksualna, ali, kot pravijo v Britaniji, ‘seksualizirana’. Mnogi aseksualci jo prav zato skrivajo. Nerodno jim je priznati, da jim ni do seksa, celo zdravnikom. Čeprav je zato težko govoriti, koliko je aseksualnih ljudi, na Otoku ocenjujejo, da je aseksualen približno en odstotek ljudi. To je približno 60.000. Odkar se o aseksualnosti normalno govori in jo raziskujejo, mnogi med njimi pravijo, da so vendarle ugotovili, kdo in kaj so.

Opozorilo

Na portalu AVAM je tudi opozorilo: ljudje ne potrebujejo dokazov spolnega vzburjenja, da so zdravi, vendar je v nekaterih primerih odsotnost spolnega vzburjanja lahko simptom resnega zdravstvenega problema. Če nenadoma nič več ne doživljaš seksualnega vzburjenja ali nenadoma izgubiš zanimanje za seks, je verjetno najbolje, da se posvetuješ s svojim zdravnikom. Je potrebno temu kaj dodati? Prej se posvetujete s samim seboj in ugotovite, ali je za prvo in drugo kriv(a) partner(ica).